Arhiv NTRC

»Ko nameniš svoj čas za neko društvo, si želiš preživljati čas s svojimi somišljeniki. Nikoli ne gre le za vaje. Gre za to, da srečaš prijazen obraz, se pozdraviš, pogovoriš in nato skupaj ustvarjaš. Druženje je izjemno pomembno za dobro počutje, zdravje, razvoj, ustvarjalnost,« je povedala mentorica dramske skupine Veronika Gradišek, sicer profesorica nemščine in geografije na Šolskem centru Krško-Sevnica. Izpod njenega peresa je pred časom nastala zabavna igra z naslovom Kozja resnica o kozjanskem zmaju, ki je svojo premierno uprizoritev dočakala leta 2016, ob tisočletnici prve omembe kraja Kozje.

Veronika Gradišek je iztočnico za predstavo našla v legendi o zmaju, ki je živel v kraškem podzemlju Kozjega. Zmaj je od domačinov vsako leto zahteval lepo mladenko, ki jo je nato požrl. Ko se je staral in je postajal vse bolj slaboviden, so mu domačini vozili vedno starejša in grša dekleta. Naposled so za žrtev izbrali kozo, jo ubili, napolnili z apnom, jo oblekli v dekliška oblačila in jo položili pred votlino. Zmaj ni opazil prevare, zato je kozo požrl, apno ga je zapeklo v trebuhu. Šel je do potoka Bistri graben, da bi se odžejal, voda pa je le še pospešila njegove muke. Začel je treskati in rohneti, porušil je tedaj še stoječi grad in nato umrl.

Ker domačini legendo večinoma že dobro poznajo, je avtorica scenarija vse skupaj odela v šaljivo noto. Glavna junakinja je bila koza, ki je zmaj ni pokončal. V predstavo, ki so jo člani gledališke skupine premierno uprizorili na prireditvi z naslovom Koza, zmaj in še kaj, je avtorica vpletla še zanimivosti iz mitološkega sveta, nekatere krajevne znamenitosti, vključila je tudi nekaj pesmi. Tako je nastala igra, zanimiva za odraslo in otroško občinstvo.

V duhu demokracije

Tudi v veseloigre z naslovom Zmajska resnica o kozjanski kozi in Kozjanski zmaj sto let nazaj je avtorica besedil vključila značilnosti domačega kraja – od priredb starih ljudskih pesmi s Kozjanskega, do bioloških in naravnih danosti lokalnega okolja. Člane skupine je vodil cilj, da domačinom s hudomušnim pristopom, z glasbo in s plesom približajo njihov kraj. Prebivalcem drugih občin so s pomočjo predstav pokazali, kaj je v Kozjem lepega in zanimivega.

Pri dramskem uprizarjanju so s svojimi idejami pomagali člani dramske skupine. »Predstave ustvarjamo demokratično. Vsak lahko predlaga, v katero smer obrnemo dramatizacijo. Člani skupine so zelo ustvarjalni in predani, tako da vsak prispeva svoj delček k temu, kako je igra postavljena na odru,« je pojasnila mentorica skupine.

Ko je ljubiteljski gledališki ansambel začutil, da je glede legende o kozi in zmaju povedal vse, se je lotil predstave Oblast, ki jo je napisal Vinko Möderndorfer. Dramska skupina Kozji rog se je s svojo uprizoritvijo prijavila na Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin. S pomočjo zunanjih svetovalcev so ljubiteljski igralci skušali še izboljšati svojo odrsko postavitev. Nato je nastopila epidemija koronavirusa in skupini odvzela priložnost, da bi svoje delo sploh lahko pokazala gledalcem. »Glede na to, da bodo prihodnje leto najverjetneje državnozborske volitve, bo družbeno politično dogajanje zelo primerno za uprizoritev igre. Takrat bo Möderndorferjeva komedija, ki govori o boju za oblast brez vsakih vrednot zelo aktualna,« je razložila vodja skupine. Ker se članom skupine spreminjajo tudi vloge v resničnem življenju, ne le na gledališkem odru, je uprizoritev predstave pod vprašajem. Ena igralka je namreč vmes postala mamica, eden od igralcev se je odselil, tudi ostalim je življenje prineslo kaj novega. »Pri skupini, ki deluje le pet let in ima malo članov, je težko nadomestiti vsakega posameznika. Če bomo še dobili kakšnega igralca, bomo lahko prikazali predstavo, sicer se bomo morali lotiti kakšnih manjših projektov,« je realna sogovornica.

Foto: Veronika Gradišek in Fotografiraj.se

Preberite več v Novem tedniku