Arhiv NTRC

Svoboda posameznika kot družbenega bitja je vsakodnevno razpeta med dojemanjem svoje lastne, intimne svobode in svobode celotne družbe, ki pa je lahko tudi vzrok za občutja, ki jih posameznik dojema kot ne-svobodo.
Do kod lahko seže posameznik v svobodi izražanja, gibanja, bivanja, da se še počuti svoboden? Koliko na to vplivajo družbeni okviri in pravila, ki naj to posameznikovo svobodo sploh omogočajo? Koliko osebne svobode je posameznik lahko odreče, da zagotovi svobodno izražanje drugim posameznikom in s tem doprinaša k svobodi neke skupnosti?

Na ta in še druga vprašanja so umetniki sebi in drugim poskušali odgovarjati s performativno intervencijo v javnem okolju, javnimi branji v središču mesta. Bralci so za določen čas v prostor vnesli dejavnost, ki tam ni pogosta in domača, za javnost morda celo tuja in moteča, vsekakor pa je na nek način interpretirala tudi osebne odločitve posameznikov glede izbranih leposlovnih, teoretskih ali poetičnih tekstov, ki vsakemu bralcu pomenijo njegov intimni svet svobode in sočasno preverjali reakcije javnosti, mimoidočih.

V času, ko je prenašanje svojih in tujih misli navzven lahko označeno kot moteče, celo ogrožajoče in je pojem svobode govora velikokrat postavljen pred preizkušnjo, ker trči nad družbene omejitve osebne svobode, so v Društvu likovnih umetnikov Celje na ta način želeli v okviru osebnih gest na skupnostni način v javnem prostoru simbolično pretresti različne pomene pojma svoboda.

V 22. izdaji festivala je Društvo likovnih umetnikov Celje sodelovalo z neformalno umetniško skupino Javna branja, ki je letos že 10. jubilejno leto organiziralo branja v javnem prostoru.

Festival se je začel že včeraj, ko s člani društva v središču Celja brali dijaki Gimnazije Celje – Center . V Velenju so včeraj brali tudi dijaki Šolskega centra Velenje.

Prisluhnite tonskima izjavama dveh umetnikov, članov DLUC, ki sta sodelovala pri javnem branju:

Mojca Senegačnik:

{podcast id=263}

Simon Macuh:

{podcast id=264}