Andraž Purg

»Več kot 3 tisoč mladih pevcev se je leta 1946 zbralo pred Prothasijevim dvorcem, kjer so pod vodstvom očeta festivala Jurčeta Vrežeta zapeli v čast svobodi in prihodnosti naše domovine. Festival je bil takrat glasnik upanja in boljših časov. Vse odtlej ponosno nadaljujemo tradicijo festivalov in negujemo pevsko kulturo v vrtcih, šolah in zborovskih sestavih,« pravijo na Mestni občini Celje.

Slovenija

Kdo bo vodil zavod za sodobni ples?

»Mladinski pevski festival je pomembna ikona mestnega prostora. Hvaležen sem, da bomo spremljali bogato ponudbo tako v festivalu kot v spremljevalnem programu,« pravi župan Mestne občine Celje Matija Kovač.

Odprtje razstave

V Muzeju novejše zgodovine Celje so že včeraj odprli razstavo ob 80-letnici Celje poje: Jurče Vreže in Mladinski pevski festival. Avtorica razstave je dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine.

»Jurče Vreže je prepoznal povezovalno moč v pesmi in glasbi, ki dajeta upanje. To je zgodba, ki postavlja Celje na pevski zemljevid Evrope, zato smo ponosni, da ravno Celje gosti mladostno pevsko energijo ne le z nastopi in spremljevalnim programom, ampak tudi s povezovanjem, ki je pomembno v svetu, ki je sicer vedno bolj razdeljen,« pravi Počivavškova. Razstavo so torej odprli včeraj, 8. in 13. aprila pa bosta tudi vodena ogleda.

Knjiga o očetu festivala

Dr. Darja Koter iz Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je avtorica monografije Naj mladina poje! Jurče Vreže, zborovodja in vizionar mladinskega pevskega festivala v Celju. Knjiga, ki je izšla te dni, prinaša vpogled v življenje Vrežeta, ki je sicer izhajal iz Šmarja pri Jelšah.

»Že v mladih letih se je veselil, da bo razširjal zborovsko petje, kar mu je tudi uspelo. Zaradi njegovega truda in dela je na področju zborovskega petja prišlo do izjemnega premika,« pravi Koterjeva.

Film Praznik mladinske pesmi

Ob mladinskem pevskem festivalu bo na ogled tudi dokumentarni film Praznik mladinske pesmi – osemdeset let mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je nastal pod »taktirko« režiserja Tadeja Čatra.

»Gre za srednjemetražni film, ki je nastajal leto dni. Izhaja iz leta 1946, ko se je vse skupaj začelo, želeli pa smo tudi, da postane ta festival praznik pesmi tudi v letu 2026. Skozi filmsko zgodbo se prepleta tudi razvoj Celja skozi vsa ta leta,« dodaja Čater. V film so vključeni tudi dijaki vseh treh celjskih gimnazij.

Mladi pevci od zanosa do umetnostne ravni

Na festival v Celju je ponosna tudi Mihela Jagodic, samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti in vodja 28. državnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov: »Mladi pevci svoje znanje skozi zborovsko petje dvignejo na umetnostno raven. In ti sodelujejo v tekmovanju na festivalu. Na tekmovanju jih komisija ne le oceni, ampak tudi vsebinsko usmeri.«

Slovenija

Podtaknjeno očetovstvo in resnica po treh desetletjih

Zbori bodo dobili tudi priznanja, nagrajevali bodo tudi posebne izvedbe slovenske ljudske pesmi. Ob festivalu bodo prisotni tudi študentje glasbenih smeri, ki bodo v Celju imeli posebne delavnice.

»Festival kaže, da je vreden ves trud organizacij, ki pri tem pomagajo, in vseh prostovoljcev in ljubiteljev, ki ga ustvarjajo. To povezovanje daje naši skupnosti nekaj več,« pa dodaja direktor Občinske uprave Celje in član organizacijskega odbora Mladinskega pevskega festivala 2026 Gregor Deleja.