Arhiv NTRC

Veliko ljudi je presenečenih nad tem, da se Škornik posveča izdelavi maket. Kot mladenič je bil namreč znan štorski športnik. Tri leta je bil član jugoslovanske reprezentance v karateju, treniral je tudi kikboks. Veliko ljudi ga pozna iz diskotek, saj je 25 let skrbel za varnost pri vhodih v klube Evergreen, B52 in Jungle. Zanimivo je tudi to, da je bil vrsto let zaposlen v celjskem zavetišču za brezdomce.

Največ letalskih maket

Navdušenje nad izdelavo maket izvira iz njegovega zgodnjega otroštva, ko se je navdušil za letalstvo. Že kot kratkohlačnik je rad gledal v nebo, se udeleževal letalskih mitingov Aerokluba Celje. Zaradi težav z očmi se ni mogel preizkusiti kot pilot, a je bil navdušen padalec. »Takrat je bila navada, da je bilo treba vleko z letalom in skok z njega odplačati z delom v klubu. Po opravljenem delu sem včasih prespal kar na letališču,« se spominja. Ko je stopil v svet maket, je začel sam izdelovati miniature jeklenih ptic.

Prvo maketo je izdelal v sedmem razredu osnovne šole, material zanjo mu je podaril znanec Simon Pevcin, ki je vse potrebno prinesel iz Nemčije. Škornik je kot otrok skrbno varčeval denar za svoj konjiček. »Poleti smo se s prijatelji s kolesi odpravili na celjski bazen. Denar, ki mi ga je dala mama za sendvič, sem raje hranil in ga porabil za kakšno novo maketo. Slednjo sem ponavadi začel izdelovati že na kopališču.« Nekaj maket je kupil v veleblagovnici T, kasneje, ko je bil srednješolec, je kakšno prinesel iz Trsta, kamor se je s prijatelji odpravil po kavbojke.

Foto: Nik Jarh

»Na tekmovanjih v izdelavi plastičnih maket sodelujejo ljudje najrazličnejših poklicev. Veliko je zobozdravnikov in čeljustnih kirurgov, ki so navajeni natančnega dela.«

Preberite več v Novem tedniku