Pevska teta iz ozadja
Pri uredniškem dogovoru, da bi naslednji intervju pripravili s Sandro Feketija, smo se kolegi komaj dogovorili, kdo je ta gospa … Prva kolegica je povedala, da je to gospa, ki je odprla novo jezikovno šolo in uči v Osnovni šoli Štore. Druga je rekla, da je to tista, ki je kot spremljevalna pevka že večkrat zastopala Slovenijo na festivalu za pesem Evrovizije. Tretja jo pozna kot nekdanjo članico in namestnico umetniške vodje znane vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile. In vse to je ista oseba, izjemno zanimiva in talentirana sogovornica, ki me je med pogovorom spustila v svet spremljevalnih pevcev znanih slovenskih izvajalcev, spregovorila o izzivih današnjih učiteljev ter iskreno povedala, koliko škode ali koristi risanke v tujih jezikih naredijo našim otrokom.
Ljubezen naj bi bila univerzalni jezik, a vendar za sporazumevanje potrebujemo več kot to, pravi učiteljica angleščine in nemščine v Osnovni šoli Štore. Hkrati je njena velika ljubezen, ki zaznamuje in se prepleta z njenim življenjem, glasba. In čeprav sta poučevanje in petje skoraj pri vrhu njenih strasti, je njena največja ljubezen družina, 7-letni sin, 4-letna hči ter partner, ki je prav tako odličen glasbenik, trobentač.
Celjanka Sandra Feketija pravi, da jo v osnovi zaznamuje predajanje znanja: »V šoli predajam znanje jezika, pri zboru znanje petja v skupini, doma se temu pridruži še poklic matere. In čeprav je družina moja prva velika ljubezen, v razredu kar cvetim, hkrati pa si življenja brez glasbe ne morem predstavljati.« Čeprav je odlična in med znanimi glasbeniki izjemno zaželena spremljevalna vokalistka, pravi, da ni pevka: »Poklicne pevce, ki so se za to izobraževali, preveč cenim, da bi lahko zase trdila, da sem pevka.« A dotaknili sva se tudi tega, da na slovenski glasbeni sceni glasbena izobrazba s poklicnim petjem velikokrat nima veliko skupnega. Sandra Feketija je razkrila tudi, ali je kdaj razmišljala, da je boljša od glavne pevke, zakaj je pela ameriškemu predsedniku, kako je prikrila svoj največji »fuš« in zakaj poklic učitelja danes ni več cenjen kot nekoč.
Celoten intervju si lahko preberete v aktualni številki Novega tednika.
Foto: Andraž Purg
