Novi tednik
© 2025 NT&RC, d.o.o. - Vse pravice pridržane.

»Pisanje muzikala je kot učenje novega jezika«


Tina Strmčnik
9. 9. 2021, 07.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

  Sven Pungartnik Rauter je neko noč sanjal o pisanju avtorskega muzikala. Nekaj let kasneje temu ustvarjalnemu projektu, za katerega je sam napisal glasbo, besedila in orkestracijo, tudi dirigira. Izziva se je lotil, čeprav nima uradne akademske skladateljske izobrazbe. Zlati maturant se tako vrača na I. gimnazijo v Celju, kjer je počel marsikaj, med drugim je osvajal priznanja na tekmovanjih v pomnjenju, nemščini in matematiki. Hkrati je obiskoval nadstandardni program celjske glasbene šole, smer džez klavir. Je mladenič, ki vse možno znanje zajema z veliko žlico.  

Arhiv NTRC

Prvo skladbo je napisal, ko je bil star šest let in je obiskoval prvi razred klavirja v celjski glasbeni šoli. »Nasploh sem v glavi velikokrat zaslišal melodije, ki jih nisem zaznal še nikjer drugje, torej so bile izvirne. Zato sem jih začel zapisovati. Všeč mi je bila misel, da bi nekoč napisal nekaj, kar bo ljudem všeč, kar si bodo prepevali.« Tako pravi mlad ustvarjalec, ki je s svojimi skladbami za muzikal Čisto novi svet dosegel prav to. Nastopajoči mu namreč pogosto povedo, da si njegovih skladb ne morejo izbiti iz svojih misli. (Med snemanjem pogovora sva se dogovorila, da se bova tikala.)

V osnovni glasbeni šoli klavirja se nisi najbolj našel. A vendar ti to ni vzelo veselja do glasbe, ki jo že od malih nog raziskuješ na svoj način.

Ko sem obiskoval osnovno glasbeno šolo, nisem najbolj razumel klasične glasbe, prav tako je nisem veliko poslušal. Ker nisem veliko vadil, mi lastne izvedbe skladb logično niso zvenele najbolje. Ko sem spremljal zabavno glasbo, sem opazil določene vzorce in to povezal s klasično glasbo. Dojel sem, da je lahko zelo zabavno, če skladatelj vzame določen motiv in iz njega ustvari celotno simfonijo. Takšen primer je Beethovnova peta simfonija, ko je avtor iz enega motiva ustvaril deset minut glasbe. To me je spodbudilo, da sem se lotil prirejanja glasbe. Tudi to je neke vrste skladanje, vendar s to razliko, da osnovna ideja pripada nekomu drugemu. Iz čim manj materiala sem skušal narediti čim več. Ob tem sem se naučil, da podobna zakonitost velja za življenje nasploh. Bolj ko recikliraš material, bolje izpade, saj si ljudje nasploh ne morejo zapomniti prevelike količine informacij.

Klasika te torej ni navdušila. Zakaj so te očarali muzikali?

Ta ljubezen se je rodila sčasoma. Ko sem bil star približno 12 let, mi pevski vložki v muzikalih niso bili všeč. Želel sem, da bi šla zgodba čim hitreje naprej. Vedno sem imel rad muzikal Moje pesmi, moje sanje, ki smo ga pogosto gledali v glasbeni šoli. V pevskem zboru pod okriljem srednje šole smo prepevali pesmi iz muzikala Moja draga dama (My Fair Lady), kjer sem opazil, da je glasba izredno dobro razvita, da iz malo gradiva nastane velika zgodba. Kot prednost te zvrsti sem opazil večplastnost. Melodija je zelo preprosta, besedilo pripoveduje zgodbo, iz celote lahko povlečeš življenjski nauk. Dodatna razsežnost je glasba za orkester ali za katero drugo glasbeno zasedbo. Tukaj so še koreografija, kontekst celotne zgodbe in njena interpretacija. To je tako močen paket, da ljudi enostavno prevzame, v njih zbudi čustva.

Kako si prišel do ideje, da bi se sam lotil ustvarjanja muzikala?

V tretjem letniku gimnazije sem začel prirejati glasbo drugih avtorjev, a ves čas me je mikala ideja, da bi se preizkusil še v skladanju, da bi torej pisal lastna dela. Decembra 2018 se mi je sanjalo, da smo na I. gimnaziji v Celju ustvarjali muzikal, videl sem nastopajoče, predstavljal sem si zgodbo, slišal sem glasbo. Idejo iz sanj sem želel preizkusiti v resničnem življenju. Po enem od nastopov s sošolci smo se začeli pogovarjati o muzikalu, kar je bilo kot naročeno. Predlagal sem, da bi naredili nekaj izvirnega, svojega. Ker mi je glasba iz muzikalov zelo všeč, sem vedel, da mi je ne bo težko napisati.

Kakšna je zgodba muzikala Čisto novi svet?

Zgodba, ki sta jo napisali Zarja Nemec in Tina Vorina, govori o dveh najstnikih, ki želita postati glasbenika. Oskar živi v sodobnem času in je šele na začetku svoje poti. Vincent živi v 30. letih prejšnjega stoletja v New Yorku in je džez glasbenik. Ko se Oskar spre s svojimi starši, ki ga ne podpirajo pri njegovih sanjah, se odpravi na podstrešje, da bi našel svoj mir. Tam najde Vincentov dnevnik in prebere, kako se je kmečki fant odpravil v veliko mesto, kako je bil najprej lahkoveren in kakšne težave je moral premagovati. Oskar ob prebiranju dnevnika išče odgovore na vprašanje, kako uresničiti svoje sanje in kaj pomeni, da si zares uspešen.

Se ti zdi, da se preveč bojimo poseči po svojih sanjah?

Ko ljudje naletijo na oviro, velikokrat menijo, da je to znak, naj ne nadaljujejo. Menim, da so ovire preizkus, ki človeku pokaže, ali je iz pravega testa. Ljudje si premagovanje ovir predstavljajo kot prevelik korak. Če bi vse stopnice spremenili v eno, bi bila pred nami stena, na katero se ne bi bilo mogoče povzpeti. V resnici pa stopnice omogočajo veliko majhnih korakov h končnemu cilju. Ob tem se velikokrat spomnim na citat, naj ljudje ne iščemo težav v priložnostih, ampak priložnosti v težavah. Za muzikal sem moral organizirati nešteto stvari. To mi je najprej predstavljalo ogromno težavo. Zdaj vidim, da je to izjemno dobro, saj mi bo koristilo na vseh ostalih področjih življenja, od dogovarjanja za nove priložnosti do zmenkov (smeh).

Foto: SHERPA

20-letni Sven Pungartnik Rauter se veseli premiere muzikala, ki bo 17. septembra v telovadnici I. gimnazije Celje. Komaj čaka, da bo na odru zaživelo delo, za katerega je napisal glasbo, jo aranžiral, prvič bo pred občinstvom dirigiral tudi orkestru. »Seveda čutim tudi nekaj negotovosti. A vem, da sem pri ustvarjanju projekta od sebe dal vse, kar znam,« pravi.

»Ko na vajah k meni pridejo nastopajoči in mi povedo, da si mojih skladb ne morejo izbiti iz glave, je to zame najlepša pohvala. Točno to sem želel, ko sem pisal glasbo za muzikal.«

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 NT&RC, d.o.o.

Vse pravice pridržane.