Pleše med številnimi vejami ustvarjalnosti
»Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se dobro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM).
V otroštvu je plesala balet. Ko je spoznala moža, sta se navdušila za standardne in družabne plese. Vrsto let se je nato učila plesati flamenko, zadnja leta je znana kot mentorica orientalskega plesa. Z njim se je spoznala pred približno dvema desetletjema na tečaju pod okriljem plesne šole Plesni val. Ker se je v tej zvrsti plesa dobro znašla, je kmalu prejela povabilo, da bi svoje znanje predajala še drugim. Obiskovala je številna izobraževanja v tujini, rada se udeležuje tudi tečajev, ki jih svetovno znane orientalske plesalke pripravljajo v Sloveniji.
Po njenih besedah je orientalski ples zelo širok pojem, saj gre za nadpomenko številih plesov, znanih v Severni Afriki, Turčiji, Grčiji in na Arabskem polotoku. »Vsaka država ima svoje kulturno izročilo, številne obredne plese, vplivi se prepletajo, s plesi so povezani številni običaji,« je razložila. Še posebej blizu so ji domišljijski plesi, kjer se sodobne prvine spajajo z baletnimi gibi, gibanju pa poseben čar dodajo še pripomočki, kot so tančice in krila boginje Izis. Navdušena je še nad ciganskimi plesi, kjer se lahko sprosti, si da duška. »Že ciganska glasba je takšna, da plesalca kar ponese,« je povedala.
Včasih govorijo boki, včasih oči …
Poučevanje orientalskega plesa ji prinaša neverjetno zadovoljstvo. Pozorna je, da ne predaja le znanja o pravilnih gibih, ampak plesalke spodbuja k izražanju. Na nastopih je po njenem prepričanju zelo pomembno komuniciranje z občinstvom. Ko beseda nanese na orientalski ples, marsikdo najprej pomisli na miganje bokov in gibanje trebuha. A tudi gibanje drugih delov telesa je zelo pomembno. Pri nekaterih zvrsteh, na primer pri klasičnih indijskih plesih, imajo pomembno vlogo roke. Vsak gib nosi svoje sporočilo, nek gib ponazarja žarenje zvezd, spet drugi morda let kačjega pastirja …
Sogovornica meni, da je v našem okolju glede orientalskega plesa prisotnih nekaj stereotipov in tabujev. Nekateri vse skupaj povezujejo z eksotiko, erotičnim plesom in namigujejo, da se bodo plesalke slekle. »V resnici je orientalski ples priložnost za spoznavanje navad drugih kultur. V državah, kjer je omenjeni ples del tradicije, nanj gledajo povsem drugače. V Egiptu je na primer orientalska plesalka prisotna na porokah, nekatere plese pleše sama, nekatere z nevesto, druge z ženinom. Ob tem vsi gostje uživajo, pri nekaterih plesih sodelujejo.«
Foto: osebni arhiv
Ker jo od nekdaj zanima ustvarjanje, je obiskovala ljubljansko srednjo šolo oblikovanja in fotografije, v Mariboru je nato študirala likovno umetnost. Ta predmet je nekaj let tudi poučevala v različnih osnovnih in srednjih šolah. V Šentjur jo je pripeljala ljubezen. »Blizu mi je res veliko vej ustvarjalnosti, všeč mi je, da se v mojem življenju vse prepleta, zanima me tudi odrsko ustvarjanje,« pravi.
Preberite več v Novem tedniku
