75 let Novega tednika: Praznik, ki je močnejši od ideologije
V predzadnjem delu naše rubrike, v kateri se ob letošnjem 75-letnem jubileju Novega tednika od junija posvečamo pregledu pisanja časopisa skozi zgodovino, se bomo posvetili božičnemu prazniku. Božič je v Sloveniji praznik in dela prost dan ponovno postal leta 1989, mehčanje takratnega še enopartijskega sistema do javnega obeleževanja božiča pa se je začelo že nekaj let prej.
Simbolno se je ta preobrat zgodil leta 1986, ko je takratni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v programu nacionalne RTV-hiše prvič prebral božično poslanico. To je na precejšnje presenečenje javnosti storil tudi Jože Smole, takratni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), zaradi česar je dobil vzdevek Božiček.
Božič je bil dela prost dan sicer tudi še sedem let po drugi svetovno vojni, do leta 1952, potem ga je oblast ukinila. V poznejših letih se je izkazalo, da je bila to napaka, saj je režim pri mnogih tudi zaradi tega izgubil precej naklonjenosti in oblast si je s tem naredil medvedjo uslugo.
Seveda je v prejšnjem sistemu veliko ljudi božič, kljub temu da uradno ni bil več praznik, da mu tedanja oblast ni bila naklonjena in da ga je odrivala iz javnega življenja in obeleževanja, vseeno še naprej praznovalo. Predvsem kot družinski in verski praznik, kar je sicer značilnost tudi danes.
V praksi obdarovanja je bil v javnem življenju »zapovedan« oziroma bolj čislan dedek Mraz, pričakovanje Božička pa je bilo vezano na zasebno, družinsko življenje.
Mehčanje trdega odnosa prejšnjega sistema do praznovanja božiča in izginjanje ideološkosti tega praznika sta se poznala tudi v pisanju Novega tednika.
Do sredine osemdesetih let in začetka demokratičnih procesov je bilo pisanja ali omenjanja božiča bolj malo, potem vedno več. Tako je tudi Novi tednik od devetdesetih let prinašal vedno več daljših tematskih in reportažnih člankov o božiču, njegovem pomenu kot družinskem verskem prazniku ter vsem ostalem, kar sodi zraven. Tudi kulinaričnim božičnim nasvetom smo namenjali vedno večjo pozornost.
Prav posebno obdobje praznovanja božiča je bilo zagotovo leto 1990. V Sloveniji smo namreč 23. decembra izvedli plebiscit za neodvisno Slovenijo, ta prelomni trenutek naše zgodovine je slavnostni pridih prinesel tudi praznovanju božiča, veljalo pa je tudi obratno.
Tri dni kasneje, 26. decembra, so bili objavljeni rezultati plebiscita, ki so pokazali, da se je velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. V spomin na ta dan je bil kasneje proglašen še en državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi tudi dela prost dan in tako sledi prazniku božiča.
Na veselje prebivalcev naše države, ki imajo tako ob koncu leta dva dela prosta dneva.
Preberite več v Novem tedniku
