Kristina Bursač

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odrsko dogajanje tokrat temelji na resničnih biografskih zgodbah velikih skladateljev klasične glasbe – slavi, ljubezenskih zapletih in razvadah. Te ustvarjalci predstavijo na sodoben način.

Kultura

Levica: ukinitev zavoda za ples bo imela posledice za generacije plesalcev

Avtorsko glasbo za nov projekt, ki ga je podprla tudi Mestna občina Celje, je ustvaril Leon Firšt. Scenarij je rezultat ustvarjalnega tandema, ki ga sestavljata Janez Usenik in Miha Firšt, režijo je prevzela Eva Stražar. V predstavi nastopajo sopranistka Gaja Sorč, Leon, Miha in Peter Firšt – člani tria Firšt, ki so se v preteklosti že dokazali kot ustvarjalci uspešnih glasbenih upodobitev.

Genij kot običajen človek

Ustvarjalci povedo, da ne gre za norčevanje iz klasične glasbe in njenih ustvarjalcev, kot so Mozart, Beethoven, Liszt in Chopin, temveč za odstranjevanje muzejske distance.

»Za romantičnim mitom o razsvetljenem geniju se pokaže običajen človek, ob njem je glasba, ki je preživela stoletja,« pravi Miha Firšt. Koncept predstave je že pred leti zasnoval Janez Usenik. »Projekt je bil potem nekaj časa v predalu in čakal na prave okoliščine za odrsko uresničitev, ki se je pojavila zdaj,« dodaja Firšt.

Ko smeh osvobaja

Gre za komično predstavo. »Humor na odru najbolje deluje, ko ga začutimo v neki umetni gledališki zasnovi, ki je hkrati subtilna ilustracija socialnih dinamik, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju,« meni Firšt.

Kultura

Mama, glasbenica, slikarka in pesnica

Največ humorja se po njegovem mnenju tako v gledališču kot v življenju rodi v najresnejših in najmračnejših situacijah, v katerih nas smeh zdravi in osvobaja.

»Mene najbolj nasmejijo premetene besedne igre,« pravi. Norčevanje in posmeh sta zanj najnižja, pogosto zlonamerna oblika humorja. Ustvarjalci se zgodbe o življenjih velikih ustvarjalcev klasične glasbe lotevajo odgovorno in spoštljivo.

Hehet in solze

»Največji ustvarjalni izziv je bil najti pripovedni okvir za nekaj, kar ni zgodba z zapletom, vrhom in razrešitvijo, temveč kopica poudarkov in misli iz množice nepovezanih življenjskih zgodb ljudi, ki sploh niso živeli v istem času,« prizna Firšt.

Kot rešitev se je na koncu ponudila glasba. »Najlepše v ustvarjalnem procesu, ki traja že mesece, je, ko se spomniš česa tako bedastega, da se sam pri sebi zahehetaš. Ali ko glasbeni trenutek še ustvarjalcem, ki že vejo, da se bo zgodil, privabi solzo na lice,« še pove.

Bili so slavni in premožni

O življenjih velikih umetnikov imamo po besedah Firšta pogosto zmotne predstave, da so živeli revno in da so jih začeli ceniti šele po smrti. »Resnica je nasprotna – vsi klasiki, ki jih poznamo, so bili zelo premožni in slavni po vsej Evropi,« pove.

Kultura

Ne le zbirka del, ampak tudi prostor, zgodba in dialog

Dodaja, da za vsakim vrhunskim umetniškim delom stojita neskončno mukotrpno obrtniško delo in človek, čigar »umetnikovanje« je njegov poklic.

Trio Firšt

V triu Firšt sodelujejo bratje, priznani celjski glasbeniki – Miha, Peter in Leon. »Za seboj imamo ravno toliko skupnih sodelovanj, da smo uigrani in se dobro dopolnjujemo. Hkrati se večinoma ukvarjamo vsak s svojimi projekti, pri katerih nabiramo raznovrstne nove izkušnje, ki jih potem prinesemo s seboj, ko se lotimo novega skupnega projekta,« pove Miha.

Prepričan je, da je to tudi razlog za njihov vedno navdihujoč in zabaven ustvarjalni proces.Leon in Miha sta ustvarila tudi uspešni družinski muzikal Kure v sodelovanju s svetovno priznano pisateljico Lilo Prap. Sodelovala sta tudi pri muzikalu Veronika Deseniška, ki si ga je ogledalo več kot štirideset tisoč gledalcev.

Bogata kultura v Celju

V Hiši kulture Celje, ki jo vodi Miha, letos ponujajo glasbeni abonma Salon. »Ta v Narodni dom Celje vsak mesec vabi ljubitelje odlične komorne glasbe v izvedbi vrhunskih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije,« pove.

Napoveduje tudi vrnitev koncertnega cikla Glasbene sobotnice za mlade družine. »Sicer pa lahko v mestu celo leto uživamo tudi na koncertih zavoda Celeia, Celjskega godalnega orkestra, številnih ansamblov glasbene šole, v vznemirljivih koncertnih programih džezovskega cikla Džjezz in Mladinskega centra Celje,« niza. Izpostavi še vrhunske uprizoritve SLG Celje, navdihujočo produkcijo gledališča Zarja ter številne neodvisne umetniške produkcije.

»Kulturno življenje v Celju ima zelo svetlo prihodnost, a že današnjost je čudovita,« sklene Miha Firšt.