Spregledan umetnik
V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.
»Ko sem začela raziskovati življenje in delo Franja Felicijana, sem prav kmalu ugotovila, da se za tem imenom skriva osupljiva zgodba,« je v spremni besedi monografije o Felicijanu zapisala Barbara Trnovec. Odkrila je njegove povezave z arhitektoma Jožetom Plečnikom in Edom Mihevcem, z lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer ter drugimi ustvarjalci njegovega časa. Predvsem pa jo je navdušilo Felicijanovo monumentalno življenjsko delo – to je 12 tisoč unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene slovenskega kulturnega doma v Trstu. K sodelovanju pri tem pomembnem projektu ga je povabil arhitekt Edo Mihevc. »Dih jemajoče je dejstvo, da je prav vsako od teh 12 tisoč ploščic vzel v roke in jo poslikal,« je navdušena.
Lončar, pečar, umetnik, domoljub
Barbara Trnovec je med raziskovanjem Felicijanovega življenja in dela spoznala, da ni bil le obrtnik, temveč izjemen umetnik in velik domoljub. Ob tem se ni mogla načuditi, da je ostal skrit in spregledan tako velik biser. »Navdušili so me njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu in iskanju izvirnih rešitev. Nenavadne barve, domišljeno krašenje in inovativno oblikovanje izdelkov govorijo o iskanju lastnega umetniškega izraza,« je zapisala. Dodala je, da še vedno ni jasno, zakaj Franjo Felicijan leta 1964 ni bil povabljen na odprtje kulturnega doma v Trstu. To ga je namreč zelo prizadelo. Težko tudi razume, da je avtor te osupljive stvaritve, ki v tržaškem kulturnem domu prekriva več kot 400 kvadratnih metrov površine, do danes ostal popolnoma spregledan celo med poznavalci arhitekture Eda Mihevca.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
