Arhiv NTRC

Letos obeležujemo dve pomembni obletnici glede razumevanje starega Egipta, in sicer 200. obletnico Champollionovega razvozlanja hieroglifov in 100. obletnico Carterjevega odkritja Tutankamonove grobnice. Tudi Šmarje pri Jelšah se lahko pohvali, da ga je v preteklosti zaznamovala ta kultura. V dvorcu Jelšingrad je bil namreč od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne orientalski muzej, katerega del je bila tudi egiptološka zbirka.

Na zbirateljsko strast Gödel-Lannoyja je vplivala njegova poklicna pot. Kot avstrijski in avstro-ogrski diplomat slovenskega rodu je delal v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, bil je velik poznavalec vzhodnjaške kulture. »Ne vemo točno, kako je pridobil predmete za svojo zbirko, verjetno mu je bil v velik navdih njegov nadrejeni. To je bil Anton Lavrin, konzul v Aleksandriji in največji slovenski zbiratelj egipčanskih starin,« je pojasnila Lucija Čakš Orač. Arhitektka, ki je kot konservatorka zaposlena v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se z raziskovanjem zgodovine in stavbnega razvoja Jelšingrada podrobneje ukvarja zadnji dve leti. Kot občinska svetnica v Šmarju pri Jelšah se je zavzela za rešitev propadajočega dvorca in občinskemu svetu podala pobudo za njegov odkup. Orientalski muzej Jelšingrada raziskuje z dr. Janom Ciglenečkim, docentom na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Foto: SHERPA

Lucija Čakš Orač: »19. stoletje je bil čas navdušenja nad Orientom in egiptologijo. Eden od britanskih arhitektov je takrat v svojih knjigah opisal vse podrobnosti o Alhambri ter dodal skice vzorcev in arhitekturnih elementov. Ta neomavrski slog se je nato razširil po Evropi. Vendar se je do danes ohranilo izjemno malo takšnih prostorov. Jelšingrad je edini takšen primer na območju Slovenije in okoliških držav.«

Preberite več v Novem tedniku