Več kot sto let po smrti še vedno neprekosljiv
Letos mineva 150 let od rojstva in 105 let od smrti duhovnika in prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška (1875-1920). Ob jubilejih so v Domu sv. Jožefa v Celju na ogled postavili razstavo o življenju in delu tega pomembnega, a predolgo spregledanega strokovnjaka, ki velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za začetnika naše spomeniške topografije.

Razstava je nastala kot spomin na dr. Avguština Stegenška, saj razen del, ki jih je napisal in so edinstvena na področju umetnostne zgodovine, in razen spominov nanj ni ostalo nič drugega. Rodil se je v Tevčah pri Laškem, v družini kočarja, kasneje mlinarja in tesarja Andreja Stegenška in njegove žene Ane. O Stegenškovem otroštvu skorajda ni znanih virov. »Njegova rojstna hiša v Tevčah je bila podrta, domačija, kjer je preživel otroštvo in mladost, ravno tako. Domačija je bila pravzaprav kriva za to, da sem se pred leti odločil obuditi spomin na tega velikega Slovenca. Leta 2010 je namreč pretila nevarnost, da bodo lastniki hišo porušili. Odločil sem se, da opozorim, kako pomemben človek je bival v njej. Tako smo na Vrhu nad Laškim v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) organizirali dogodek, na katerem so sodelovali poznavalci dela Avguština Stegenška. Nastal je tudi plakat o njem, natisnili so ga na ministrstvu za kulturo, ki je nato v času DEKD potoval po celi Sloveniji,« je začetke obujanja spominov na tega pomembnega umetnostnega zodovinarja predstavil avtor razstave Tomaž Majcen, kustos v Muzeju Laško.
Tri leta kasneje so v Muzeju Laško pripravili manjšo razstavo o Stegenšku, ki so jo nato prestavili v laško župnišče. Pred petimi leti, ob stoti obletnici Stegenškove smrti, je nastala panojska razstava, ki je zdaj na ogled v Domu sv. Jožefa v Celju. Sprva je bila razstava postavljena v Muzeju Laško, leto kasneje še v Knjižnici Laško. V Celju bo gostovala do konca marca, nato se bo preselila v Žičko kartuzijo, jeseni verjetno še v Gornji Grad.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: Andraž Purg