Razmislek o poeziji kot uvod v Veronikin jubilej
Minulo sredo so se v kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC) zbrali pesniki in ljubitelji poezije na pogovornem večeru ob skorajšnji trideseti obletnici Veronikine nagrade
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pogovor o vezani besedi je vodil pesnik Zoran Pevec, v njem so sodelovali pesnica in pisateljica Miriam Drev, pesnika Iztok Osojnik in Milan Dekleva ter oče Veronikine nagrade Jože Volfand. Z druženjem so napovedali trideseto obletnico Veronikine nagrade, ki bo prihodnje leto.
Večer je utripal v branju poezije, razmišljanjih o njej in nagradi. Jože Volfand, najbolj zaslužen za Veronikino nagrado, pravi, da je bil dogodek iskren uvod v Veronikin jubilej, ki bo prihodnje leto.
Kmalu bo izšla tudi njegova problemsko-dokumentarna knjiga Celje, mesto poezije. MNZC o jubileju nagrade pripravlja veliko razstavo na prostem. Osrednja knjižnica Celje bo v začetku leta predstavila, kako bodo v šolah uvedli Veronikino bralno značko za poezijo.
Pod okriljem Hiše kulture Celje
Veronikina nagrada je svojo zgodbo začela pisati pod okriljem celjske založbe Fit media. Že nekaj let zanjo organizacijsko skrbi Hiša kulture Celje. »Od vsega začetka čutim, da je več kot pesniška nagrada, tržna znamka in več kot trenutna organizacijska struktura,« prizna vodja Veronikine nagrade, dramaturginja in umetnica Nuša Komplet Peperko.
Opiše jo kot silo, magijo in pretočnost. Pomeni ji ljubezen in zavetje, »skratka to, kar poezija sama po sebi je, a se skrije, oleseni v trenutku, ko si jo nekdo skuša prilastiti, se okititi z njo ali jo postavljati na piedestal dosežkov«.
In prav zato bo Nuša Komplet Peperko skrbnica Veronikine nagrade le nekaj časa. »Nato bom skrbništvo pravi čas predala naprej,« pravi. Na večeru v muzejski kavarni je govorila o prihodnosti omenjene nagrade. Izpostavila je, da je Celje postalo Unescovo mesto literature tudi zaradi Veronike, »kar je odlična priložnost, da se še bolj okrepi v mednarodnem okolju«.
Poeziji ni mar za tržno logiko
Na srečanju jo je prevzela pokončnost prvega prejemnika Veronikine nagrade, pesnika Iztoka Osojnika. »Vedno namreč poudarja, da ima poezija avtonomni jezik, ki se ne pusti predalčkati, vrednotiti in spreobračati v tržno logiko,« pove Nuša Komplet Peperko.
Volfand doda, da so lavreatinje in lavreati Veronike priznali, da jim nagrada pomeni veliko. »Vendar zaradi nje niso spremenili svoje avtonomne pesniške govorice. A so njihove zbirke dosegle večji krog bralcev, nekatere so bile celo razprodane,« pove.
Meni, da vsako leto izide precej pesniških zbirk, a ljudje po poeziji ne posegajo veliko. Opaža, da je bralna pismenost na splošno slabša, ker ljudje berejo manj. »A namesto da bi šolski minister prvošolčkom poklonil zbirko otroške poezije, jim je raje položil v roke ustavo, ki jo bodo lahko razumeli šele čez nekaj let. Če bodo še znali brati.«
Od Vide Brest do Rumija
»Veronikina nagrada je poslanstvo,« pravi sogovornik. Odraščal je v siromašni delavski družini v Hrastniku, »v kateri revščina ni odpirala srca branju poezije. Toda mati je rada brala, jaz pa sem vstopil v svet poezije v osnovni šoli z Vido Brest in s Francetom Prešernom,« se spominja. Na celjskem učiteljišču ga je nato zasvojil Li Tai Po, nato Menart in drugi.
»In ko sem po koncu srednje šole postal predsednik občinske konference zveze socialistične mladine, je bilo pričakovano, da sem organiziral Našo besedo, veliko literarno in pesniško tekmovanje šolskih, dijaških in drugih skupin,« niza.
Prepričan je, da poezija lahko obogati življenje vsakomur. »Ali s Pavčkovim verzom, da si na svetu zato, da gledaš v sonce in si sam sonce. Ali da si vsak dan ponavljamo Rumijeve verze: ›Poslušaj z ušesi strpnosti, glej skozi oči sočutja in govori z jezikom ljubezni.‹ Se vam ne zdi, da bi morali zlasti naši politični veljaki vsako minuto ponavljati te verze?«
Veronika in Friderik kot večni navdih
Celje je eno redkih evropskih mest, ki podeljuje literarno nagrado za poezijo. Jože Volfand je svojo idejo o njej najprej zaupal pesniku Cirilu Zlobcu, s katerim sta se poznala iz časov, ko je bil odgovorni urednik na Delu. Zlobec je prevzel prvo strokovno žirijo ob Venu Tauferju in Matevžu Kosu. Pridružil se jim je tudi Evald Flisar.
»Tragična ljubezenska zgodba med Veroniko in Friderikom je stvarna in pretresljiva, kot nalašč, da se nikoli ne konča v obzorju pesniških iskanj. In tako se je začelo,« pove Volfand.
Meni, da je poezija v sodobnem sprevrženem svetu nadvse potrebna. »Slovenija danes bolj kot kadarkoli potrebuje poezijo, literaturo in kulturo javne besede,« še meni Jože Volfand.
Spomnimo, da je letos Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko prejela Tina Volarič. Strokovno komisijo je prepričala s svojim delom Nekje notri je uho. Desetič so podelili tudi nagrado mala Veronika. Prejela jo je Neža Grajfoner za pesem Igrati se … (kaj že to pomeni?).
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.