Krsto Krivokapić: Že 40 let policist s srcem in z dušo
Krsto Krivokapić meni, da mora vodja policijskega okoliša dobro poznati okolje, v katerem dela, in ljudi, ki tam živijo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Od otroškega občudovanja policista na motorju BMW do skoraj štirih desetletij službovanja v policijskih vrstah. Krsto Krivokapić je večino svoje kariere preživel v Šmarju pri Jelšah, kjer ni le policist, temveč je tudi pomemben člen lokalne skupnosti.
Kakšna je zgodba v povezavi z njegovim imenom in krajem rojstva?
Kako je gradil svojo poklicno pot in kakšne vrednote je postavljal v ospredje?
Kako si je pridobil zaupanje in spoštovanje občanov?
Sedaj, ko se počasi približuje čas, ko bo odložil policijsko uniformo, z zadovoljstvom gleda na prehojeno pot. Čemu se bo posvetil v novem življenjskem poglavju?
Za policijski poklic ga je v otroštvu navdušil policist prometnik, ki je stanoval blizu njegovega dela. Občasno se je z motorjem BMW pripeljal domov na malico. Takrat so si otroci pogosto ogledovali in tudi občudovali tako policista v usnjenem kombinezonu kot tudi njegov motor, se spominja Krsto.
»Posebej se me je dotaknilo, da so me v obrazložitvi priznanja veliki ščit policije z bronasto zvezdo, ki sem ga prejel lani, opisali kot policista s srcem in z dušo. Mislim, da je to eno najlepših priznanj, ki jih lahko človek prejme za svoje delo.«
Navdušenje nad tem poklicem se je nadaljevalo tudi v mladosti. Zanimalo ga je delo, ki ni enolično, ki prinaša nove izzive in predvsem omogoča neposreden stik z ljudmi. Pomembna sta se mu zdela tudi občutek za pravičnost in možnost, da s svojim delom prispeva k varnosti drugih.
»Danes, po skoraj štirih desetletjih dela v policiji, lahko rečem, da je bila odločitev prava. Ta poklic mi je dal veliko tako na strokovnem kot na osebnem področju,« pravi 58-letnik.
Rodil se je na Kosovu
Njegov oče je Črnogorec, ki je z družino živel na Kosovu in se je zaljubil v Slovenko, Celjanko. Krsto ima s povezavi s svojim imenom in krajem rojstva zanimivo zgodbo. »Staršema se je najprej rodil moj starejši brat. V času, ko je bila mama noseča, je zelo mlad umrl moj stric Krsto. Z očetom sta šla na pogreb. In preden sta se vrnila v Slovenijo, sem se rodil jaz. In tako je moj kraj rojstva Titova Mitrovica na Kosovu,« pove razloge, kje se je rodil in po kom je dobil ime.
Končal je kadetsko policijsko šolo. Šolanje je bilo v tistih časih precej drugačno kot danes, pravi. Velik poudarek je bil na disciplini, odgovornosti, spoštovanju pravil in telesni pripravljenosti. »Poleg strokovnega znanja smo pridobili tudi pomembne življenjske izkušnje. Že zelo mladi smo se morali naučiti samostojnosti, reda in sodelovanja ter pripadnosti in skrbi drug za drugega.«
Doda, da šola dijake ni pripravljala samo na policijski poklic, temveč jih je oblikovala tudi kot ljudi. Iz tistega obdobja so mu ostali številni spomini, a tudi prijateljstva, ki so se ohranila skozi leta.
Od Žalca do Šmarja pri Jelšah
Poklicno pot v policiji je začel leta 1987 na takratni postaji milice v Žalcu in že po približno dveh letih nadaljeval na takratni postaji milice v Šmarju pri Jelšah. Premestitev na to postajo je bila v najbolj burnih trenutkih slovenske zgodovine. »Delati sem začel 20. novembra 1989, za 1. decembra 1989 pa je bil napovedan Miting resnice v Ljubljani in začeli so se že tudi osamosvojitveni procesi. To je bilo zanimivo in razburkano obdobje, v katerem sem veliko sodeloval tudi s takratnimi rezervnimi miličniki, krajani območja Šmarje pri Jelšah in širše,« se spominja selitve v novo okolje.
V Šmarju pri Jelšah si je ustvaril družino, spletel številna prijateljstva in postal del lokalne skupnosti. »V manjšem kraju se ljudje poznamo, srečujemo in si znamo priskočiti na pomoč. Vedno se mi je zdelo pomembno, da človek v okolju, v katerem živi, ni samo opazovalec, ampak da tudi prispeva k njegovemu razvoju in življenju. Vesel sem, da sem lahko s pomočjo svojega poklicnega dela in prostovoljne dejavnosti tudi prispeval svoj delež,« poudari.
Cilj je, da do kršitev sploh ne pride
Delo vodje policijskega okoliša je zelo raznoliko. Njegove glavne naloge so povezovanje policije z lokalno skupnostjo, spremljanje varnostnih razmer in predvsem preventivno delovanje, sicer pa so vodje policijskih okolišev tudi policisti, ki občasno izvajajo tudi represivne naloge.
Policisti veliko sodelujejo s šolami, z vrtci, občino, društvi in drugimi ustanovami. Izvajajo različne preventivne dejavnosti, od prometne vzgoje otrok do osveščanja mladih o nevarnostih alkohola, drog in drugih oblik tveganega vedenja.
Pomemben del njihovega dela so tudi pogovori z občani, svetovanje in pomoč pri reševanju različnih težav. »Vedno sem bil prepričan, da naloga policista ni samo ukrepanje, ko pride do kršitve, ampak predvsem prizadevanje, da do nje sploh ne pride. Menim, da mora vodja policijskega okoliša predvsem dobro poznati okolje, v katerem dela, in ljudi, ki tam živijo. Le tako lahko pravočasno prepozna težave in z drugimi prispeva k njihovemu reševanju,« predstavi svoje delo.
Kot vodja policijskega okoliša dejavno sodeluje še v Svetu za preventivo in vzgojo občine Šmarje pri Jelšah in kot pridružen član v občinskem štabu civilne zaščite. Leta 2015 je ob vseh delovnih obveznostih diplomiral tudi na Višji policijski šoli Policijske akademije v Ljubljani.
Spoštovanje si je treba prislužiti
Meni, da so ljudje nekoč na policista gledali drugače. Uniforma je predstavljala avtoriteto in spoštovanje, ki sta bila morda bolj samoumevna kot danes. Danes so ljudje bolj obveščeni, bolj kritični in imajo večja pričakovanja, opaža. »To ni nujno slabo. Pomembno je, da policist svoje delo opravlja strokovno, zakonito in pošteno. Vedno sem verjel, da spoštovanja ne moreš zahtevati samo zato, ker nosiš uniformo. Prislužiti si ga moraš s svojim odnosom in ravnanjem.«
Pojasnil je, da si ljudje morda ne zapomnijo vsakega ukrepa policistov, a si zagotovo zapomnijo, kako so z njimi ravnali, še posebej če so potrebovali pomoč.
Prejel več stanovskih priznanj
V karieri je prejel več stanovskih priznanj. Lani je prejel veliki ščit policije z bronasto zvezdo. »Priznanje mi veliko pomeni, predvsem ker predstavlja potrditev skoraj štirih desetletij dela, ki sem ga opravljal z veseljem, odgovornostjo in s predanostjo,« ponosno poudari.
»Vedno se mi je zdelo pomembno, da človek v okolju, v katerem živi, ni samo opazovalec, ampak da tudi prispeva k njegovemu razvoju in življenju. Vesel sem, da sem lahko s pomočjo svojega poklicnega dela in prostovoljne dejavnosti prispeval svoj delež.«
Ob tem še doda, da so v obrazložitvi izpostavili njegovo dolgoletno preventivno delo, sodelovanje z lokalno skupnostjo in številne projekte, pri katerih je sodeloval. Izpostavili so tudi njegovo dolgoletno sodelovanje v lokalni akcijski skupini (LAS), v kateri se posvečajo predvsem preventivnemu delu z mladimi in preprečevanju zasvojenosti. To razume tudi kot priznanje vsem sodelavcem in ljudem, s katerimi je v vseh letih sodeloval. Brez dobrega sodelovanja marsikaterega projekta ne bi mogli uresničiti.
»Posebej se me je dotaknilo, da so me v obrazložitvi opisali kot policista s srcem in z dušo. Mislim, da je to eno najlepših priznanj, ki jih lahko človek prejme za svoje delo,« čustveno doda.
Čas tudi za vnuke in za konjičke
Družina mu pomeni največ in je bila v vseh letih njegova največja opora. Policijski poklic zahteva precej odrekanja, saj se delovni dan ne konča vedno takrat, ko bi si človek želel. Zato je svoji družini še posebej hvaležen za razumevanje in podporo. »Zdaj ko sem postal tudi dedek, je življenje dobilo še eno lepo razsežnost,« predstavi še svojo zasebno plat.
Ker je od nekdaj rad med ljudmi in verjame, da je pomembno biti dejaven tudi v prostem času, je član prostovoljnega gasilskega društva. Kot pravi, je tudi to zanj še ena priložnost, da prispeva k življenju lokalne skupnosti. »Gasilstvo temelji na solidarnosti, medsebojni pomoči in pripravljenosti pomagati človeku v stiski, kar so vrednote, ki so mi bile vedno blizu,« izpostavi svoja načela.
Pred vrati upokojitev
Čeprav je pogoje za upokojitev že izpolnil, še ima energijo, da lahko s svojim znanjem in z izkušnjami prispeva k delu policije. V vseh teh letih je pridobil veliko izkušenj, ki jih lahko prenaša tudi na mlajše sodelavce, pravi.
Prihodnje leto bo prišel čas, ko bo policijsko uniformo odložil in začel novo življenjsko poglavje. Takrat se bo lahko še bolj posvetil družini in vsem tistim stvarem, za katere je bilo med službovanjem premalo časa.
In kaj bo počel? »Sedel bom na motor in se večkrat odpeljal, kamor me bo zanesla pot. Doma imamo tudi čebele, s soprogo pridelujeva ozimnico na manjši njivi. Poleg članstva v prostovoljnem gasilskem društvu, ki mu bom v prihodnje lahko posvetil več časa, sem tudi član čebelarske družine, dveh veteranskih društev in strelskega društva. Vsekakor se bom tudi vpisal v univerzo za tretje življenjsko obdobje,« opiše. Prepričan je, da mu ne bo niti malo dolg čas, še doda ob koncu.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
