»Za dober posnetek ni treba okoli sveta«
Mojstrica fotografije Andreja Ravnak dolgo ni želela v Toskano, saj je bila prepričana, da so tam številni fotografski navdušenci v svoj objektiv ujeli že vse, kar se je ujeti dalo. Nato je pred desetletjem za nagrado prejela fotografsko potovanje v to italijansko pokrajino. Takrat je spoznala, da ni nič narobe, če priljubljeni kotički po svetu pritegnejo veliko obiskovalcev, željnih dobre fotografske izkušnje. »Ne glede na število fotografov namreč vsak naredi drugačno fotografijo. Vsak vidi po svoje, vsak ima drugačno opremo, vsak drugače obdela posnetek,« pojasnjuje ustvarjalka, katere življenje je med drugim prepredeno še z arhitekturo, s pisanjem, z oblikovanjem in s predajanjem znanja drugim.
Idej za motive posnetkov ji nikoli ne zmanjka, preizkuša se v vseh zvrsteh fotografije. V Železarskem muzeju Štore se je pred kratkim predstavila na samostojni razstavi z naslovom Jaz, zemlja, kjer so bile v ospredju fotografije kmetijske krajine. Je namreč otrok podeželja. Na deželi je živela vrsto let, šele v zadnjem času jo je življenje pripeljalo v mestno okolje. »Moje srce in duša sta ostala v naravi, tam se dobro počutim. Ko hodim s kolegi na fotografske potepe, sem najbolj srečna, ko smo sredi kakšne pokrajine. Čeprav so mesta in ljudje hvaležni motivi, me še zdaleč ne nagovarjajo tako močno, kot me nagovarjata narava in moja povezanost z njo,« je povedala.
Zadnjih nekaj let jo še posebej navdušujejo prizori romantično valovite krajine v Toskani, Provansi in na Moravskem, kjer so griči prepredeni s polji. Zaljubila se je v krivulje in druge oblike, ki jih v naravi ustvarjata dež in veter, svoje pa doda še kmetijska dejavnost. Ob ogledu fotografij dobijo gledalci različne predstave. Hribčki se včasih zdijo, kot bi jih kdo nabrizgal z vrečko za smetano, na drugi fotografiji polja spominjajo na letečo preprogo. V počesanih teksturah lahko morda zasledimo podobnost s konjsko žimo. »Ljudje smo res takšni, da v vsaki fotografiji odkrijemo kaj svojega,« pravi ustvarjalka.
Foto: Andraž Purg
Andreja Ravnak: »Za dobro fotografijo je treba znati videti, gledati, treba si je vzeti čas. Danes pa smo ljudje navajeni, da vsebine preskakujemo že po nekaj sekundah.«
»S tem, kam vse bi ljudje radi šli, da bi fotografirali, a zaradi pomanjkanja denarja tega ne morejo, je povezanih kup travm. Svet je čudovit, marsikje nas čaka ogromno lepega. A svet je lep povsod, tudi za domačim vogalom.«
Preberite več v Novem tedniku
