Arhiv NTRC

Ob ustanovitvi je društvo izvedlo kar nekaj uspešnih projektov na temo ekologije in ponovne uporabe. Med bolj prepoznavnimi je bila zagotovo Coknpok kupčija na gradu Komenda. »To je bilo res svojevrstno ustvarjalno druženje, kjer so si udeleženci izmenjevali oblačila in opremo, predstavili so se ponudniki domače obrti, lokalni umetniki so predstavili svoje stvaritve,« se enega prvih društvenih projektov spominja Sabina Plaznik.

Če je bilo delovanje društva najprej bolj usmerjeno k ekološkim temam, je danes dejavno predvsem na kulturnem področju. »Ko se je društvu pridružil Jurij Žohar, ki je dejaven predvsem na glasbenem področju, se je dejavnost hitro razširila še na umetniško področje. Tako sva danes midva dejavna predvsem na področju glasbe, gledališča in fotografije, medtem ko Pika skrbi za ekološke in sorodne tematike,« pravi Plaznikova.

Jubiju ali bodi ti

Sabina in Jurij sta par tudi zasebno. Ker sta oba izjemno ustvarjalni duši, ki ljubita naravo in imata rada vse, kar je lepo, ne čudi, da veliko energije in navdiha najdeta v objemu domačega zelenja in ob poslušanju bližnjega potoka. Čeprav se jima je razgiban vsak dan pred štirimi leti, ko je na svet prijokala njuna Julija, močno spremenil, umetniška energija ni potonila, temveč se je še namnožila.

Z društvom raste celotna družina, pravita Sabina in Jurij. »Vedno ni vse lepo in ne gre vse gladko. Izzive je treba sprejeti. Na ta način rastemo tudi kot družina,« pravi Sabina, ki jo prijatelji kličejo Bina, kar je tudi njeno umetniško ime.

Bina in Jurij sta tudi strastna fotografa in tako počasi v čarobni svet fotografije vpeljujeta tudi Julijo. Družina Žohar-Plaznik se je lani tako že predstavila na skupni fotografski razstavi na gradu Komenda, ki so jo člani naslovili Jubiju. Oče, mati in hči so se predstavili vsak s svojo obliko vizualne komunikacije, ki so jo izrazili s fotoaparatom in optičnim čitalnikom.

Odskočna deska za glasbenike

Konec meseca bo v okviru društva izšla že tretja glasbena kompilacija, tokrat pod naslovom Savinjska ima svojo muziko 2020, na kateri se bodo z avtorsko glasbo predstavili glasbeniki iz celotne Savinjske regije. V preteklih dveh letih je bil nabor izvajalcev omejen na polzelsko občino, a so ga letos zaradi velikega zanimanja razširili na celotno regijo.

Ideja o izidu kompilacije se je porodila članu Društva Dobra ideja Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ukvarja z glasbo kot avtor in producent. »Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi v Savinjski dolini ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju,« je povedal Jurij Žohar, ki je poskrbel, da je plošča profesionalno posneta, nastopa tudi v vlogi producenta in mastering inženirja. To pomeni, da glasbo prevzame v zaključku produkcije in v postprodukciji ter jo pripravi za uporabo na različnih predvajalnih sistemih.

Kot je povedal Žohar, basist in avtor glasbe pri skupini BO!, član Cheers party benda, ki ustvarja tudi pod imenom Juriš, bo tudi letos glasbeni izdelek žanrsko pestro obarvan in s pomenljivimi besedili: »Od družbeno kritičnih do romantičnih in duhovnih, ki ponujajo poslušalcu navdih za ustvarjanje, dvig razpoloženja, samorefleksijo in razmislek o dogajanju v naši družbi.«

Jurij in Sabina sta izjemno vesela, da so projekt zelo dobro sprejeli tako lokalne skupnosti kot številni podjetniki donatorji, brez podpore katerih plošče ne bi bilo mogoče izdati. »V 20 letih ukvarjanja z glasbo tako na področju ustvarjanja, izvajanja kot produkcije sem spoznal, da imamo v domačem okolju zelo veliko ustvarjalcev, ki delajo res dobro ›muziko‹, a je nekako ne znajo ali ne zmorejo dovolj dobro predstaviti širši javnosti. S to kompilacijo imajo to priložnost in njihove pesmi se vrtijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji. In ko se enkrat uvrstiš v program Vala 202, te tudi v lokalnem okolju bolj cenijo. Tako pač je,« razlaga Jurij, Sabina ob tem doda, da je za vse sodelujoče zelo pomembno tudi, da so s tem, ko sodelujejo pri projektu, prijavljeni tako pri Sazasu kot pri Zavodu za upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (IPF) Slovenije in lahko s svojo glasbo tudi nekaj zaslužijo. »To je še dodatna vrednost projekta,« zaključi Sabina.

Življenje piše najboljše zgodbe

Če je Jurij predan glasbi, bi lahko rekli, da je Sabina ljubiteljica gledališča. »Gledališče me že od nekdaj privlači. Na odru se lahko preleviš v lik in potem skozi to podobo podaš in predaš sporočilo občinstvu. Če so to otroci, je vse skupaj še toliko lepše, ker te vedno lepo sprejmejo in ti dajo ogromno energije,« pravi Sabina, ki zadnje čase najpogosteje obleče kostum klovnese Mici. Kot pravi, se je lik Mici, s katerim izjemno rada prijateljuje, rodil po naključju. »Enkrat sem morala vskočiti, ker je igralka, ki je igra klovneso Mici, zbolela. Takrat se je rodila naša Mici, ki zdaj razveseljuje otroke in starše po vsej Sloveniji, uprizarja interaktivne predstave za otroke, ki vselej nosijo tudi poučno sporočilo,« z nagajivo iskrico v očeh razlaga Sabina. »Otroci se zelo radi družijo v gledališču. Res jih je lepo videti, kako z očmi požirajo predstavo, kako srčno sodelujejo in kako vpijajo podana sporočila. So pa naše predstave klovnese Mici vselej narejene tako, da na koncu še skupaj zaplešemo ali kaj ustvarimo,« pravi sogovornica.

In kako Mici najde zgodbo, ki jo uprizori in poda naprej? »Zgodbe prinese življenje. Če poslušaš in opazuješ svoje življenje, vidiš, da ti pošilja številna sporočila, in iz teh življenjskih sporočil nastanejo zgodbe,« pravi Sabina, ki z Jurijem tako poskrbi tudi za vsebino vseh Micinih uprizoritev. Zadnja predstava, katere premiera je bila sredi septembra, govori o pomenu vode. »Prijateljica je potrebovala zgodbo na temo vode in sem na hitro spisala kratko zgodbo, Mici je potem zapisano še uprizorila,« o nastanku zadnje predstave pravi Sabina. Mici v zgodbi na zabaven način otrokom pokaže, kako dragocena je voda, čeprav se nam zdi, da je povsem samoumevno, da vsak dan priteče iz pipe. Mici otrokom na zabaven način pokaže, kaj se zgodi, če vode nekega dne zmanjka. »Na ta način spoznajo, da moramo biti hvaležni za dobrine, ki jih imamo, in predvsem, da je treba nanje paziti, saj jih bomo sicer izgubili.« Pri premieri predstave so Sabini pomagali še Maša Mihelič in Goja Lajlar ter Jurij, ki je tehnična podpora in tudi avtor glasbe Micine pesmi.

Foto: osebni arhiv

Preberite več v Novem tedniku