Znameniti Šentjurčani med knjižnimi platnicami
Marsikdo pozna prgišče najbolj znamenitih Šentjurčanov. A v omenjeni občini je delovalo ali se tam rodilo še veliko drugih ljudi, ki so s svojo življenjsko zgodbo stopili iz okvirov svojega časa in okolja. Njihovi dosežki so v sliki in besedi predstavljeni v knjigi z naslovom Še zgodb! 50 zgodb, ki so jih napisali Šentjurčani.

Uredniki knjige Barbara Gradič Oset, Jure Godler in Kvirina Martina Zupanc so doslej že naleteli na knjige, ki izpostavljajo bodisi zgodbe znamenitih občanov bodisi zgodbe prepoznavnih žensk. Pred dvema letoma so se domislili, da bi podobno knjigo pripravili o ljudeh, ki so se rodili v Šentjurju ali so tam delovali. Zamislili so si, da bi bila vsaka oseba predstavljena s kratkim opisom in da bi o vsakemu posamezniku spregovorila njegova ilustrirana podoba.
Pri izboru izjemnih Šentjurčanov so po besedah Barbare Gradič Oset postavili nekaj kriterijev – da osebe niso več žive, da o njihovem življenju in delu obstaja dovolj literature ali da obstajajo osebe, ki lahko o teh ljudeh povedo kaj več. »Ker smo vsi trije uredniki ljubiteljski kulturniki, smo v izbor uvrstili veliko ljudi, ki so svoj pečat pustili na kulturnem področju, seveda smo med platnicami predstavili še posameznike, ki so počeli tudi kaj drugega.«
Navdihujoče življenjske zgodbe
Pri nastajanju knjige je sodelovalo približno 70 piscev in ilustratorjev različnih starosti, poklicev in zanimanj. »Številne informacije smo črpali od ›staroselcev‹, ki so v svojem spominu o znamenitih Šentjurčanih ohranili zanimive drobce iz prve ali druge roke. Dali so nam dobre nasvete o tem, koga naj nagovorimo, da bi pripravil opis življenja posamezne osebe, ki smo jo želeli uvrstiti v knjigo. O nekaterih predstavljenih ljudeh obstaja tudi nekaj splošno znanih informacij,« je dejal Jure Godler.
Ko so zbirali gradivo, so bili uredniki knjige nemalokrat presenečeni, kdo vse je povezan s Šentjurjem in kakšni so njegovi dosežki. Barbaro Gradič Oset je na primer navdušila življenjska zgodba dr. Stanka Buserja s Ponikve, ki je bil izjemen geolog. Poleg tega je bil izvoljen v prvi slovenski parlament. »Leta 1992 se je potegoval za mesto predsednika države. V omenjenem letu je prepričljivo zmagal Milan Kučan, kar je morda razlog, da se slabo spominjamo drugih kandidatov za predsednika.«
Sogovornico je navdušila tudi življenjska pot Ivanke Knific oz. Jeanette Foedransperg, operne in koncertne pevke s Planine pri Sevnici. Omenjena ustvarjalka je petje študirala v Ljubljani, za svoje nastope je prejela številne dobre kritike, med drugim je pohvale prejela za svojo vlogo Venere v eni od oper Riharda Wagnerja. Kasneje je bila ena najuspešnejših pevskih pedagoginj v Ljubljani.
Godler je dodal, da se domačini premalo zavedajo, da so nekateri Šentjurčani vplivali tudi na razvoj Slovenije in celo Evrope. »V Šentjurju do nedavnega na primer nismo bili tako zelo pozorni na Josipa Ipavca, slednji je bil velikokrat nekako v senci svojega strica in očeta. Danes vemo, da je v tujini veliko bolj čislan kot pri nas.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku