Marko Diaci: »Ne poznam župana, ki bi bil na toliko občnih zborih«
Šentjurski župan Marko Diaci o razvojnih prizadevanjih občine in o razlogih za ponovno kandidaturo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občina Šentjur je po površini največja v savinjski regiji. Vzdrževanje njene razvejane cestne in komunalne infrastrukture v trinajstih krajevnih skupnostih zahteva veliko finančnih sredstev in učinkovito organizacijo dela.
»Zato smo toliko bolj zadovoljni, da nam je tudi v tem mandatu uspelo uresničiti več razvojnih naložb, s katerimi želimo ohraniti življenje tudi na najbolj odročnih območjih naše lokalne skupnosti,« poudarja župan Marko Diaci, ki se bo jeseni potegoval za peti županski mandat.
Kako odgovarja na očitke svojega protikandidata na novembrskih lokalnih volitvah Janka Cerkvenika, ki pravi, da bo v primeru izvolitve med drugim poskrbel za boljšo komunikacijo občine s predstavniki krajevnih skupnosti in z drugimi občani?
Ker je občinski praznik med drugim priložnost za pregled opravljenega dela, je uvodoma med pomembnejšimi naložbami izpostavil komunalno urejanje industrijske cone Šentjur – jug, prenovo ceste Turno – Slivnica, izgradnjo novega gasilskega doma na Planini pri Sevnici in ureditev podjetniškega inkubatorja Aurea.
»Sicer ves čas prenavljamo krajevne cestne odseke po vseh krajevnih skupnosti. Vsako leto skupaj z ministrstvom za okolje vlagamo milijonske zneske v sanacijo plazov. S pomočjo evropskih sredstev gradimo 11 kilometrov dolgo kanalizacijsko omrežje Dole – Trnovec, gradnja vodovoda Planina – Prevorje je tik pred zaključkom.
Pomembna pridobitev je tudi prizidek k Domu starejših Šentjur. V Loki pri Žusmu se bo kmalu začela gradnja novega upravnega in večnamenskega objekta,« je poudaril.
Kako občina skrbi za šole in vrtce na podeželju in v mestu?
Da tovrstnih naložb ne zapostavljamo, dokazujejo novogradnja Podružnične osnovne šole Kalobje z vrtcem, energetska prenova in dogradnja telovadnice Osnovne šole Hruševec Šentjur, ki smo jo razširili in posodobili.
Delno smo obnovili tudi telovadnico Podružnične osnovne šole Blagovna, ob kateri smo uredili površine za telovadbo na prostem ter obnovili nogometna igrišča v Športnem parku Ponikva. Prav zdaj obnavljamo igrišča na Planini in v Gorici. Kmalu bomo začeli urejati novo parkirišče pri osnovni šoli in Vrtcu Hruševec, s čimer bomo odpravili pomanjkanje parkirišč.
Po zadnjih širitvah in obnovah vrtca na Planini pri Sevnici in na Ponikvi načrtujemo še širitev vrtčevske enote v Dramljah.
Kakšna partnerica je država občinam? Kaj bi po vašem mnenju morala storiti za večjo učinkovitost lokalnih skupnosti pri razvojnih prizadevanjih?
Župani že nekaj let opozarjamo na prenizke povprečnine, ki ne sledijo naraščajočim stroškom občin. Kritični smo tudi do birokratskih postopkov, ki so vedno bolj zapleteni in zato dolgotrajni. Zato izgubljamo preveč časa.
Projekti za posamezne naložbe terjajo študije, ki veliko stanejo. Po mojem prepričanju se stroški marsikdaj podvajajo, ker jih pripravljamo tako občine kot tudi zasebni vlagatelji, če sodelujejo v projektih.
Kako kaže z napovedano gradnjo šentjurske obvoznice, s katero bi v mestu razbremenili promet? Občani nanjo čakajo že vrsto let. Bodo še dolgo?
Jasnega odgovora nimam. To je državi projekt. Kolikor mi je znano, je projektna dokumentacija za obvoznico že skoraj v celoti pripravljena. Mi kot občina smo opravili svojo nalogo, saj smo traso, po kateri bo speljana obvoznica, že leta 2011 umestili v prostor. Potem je država začela odkupovati zemljišča. Približno polovico jih je že odkupila.
Zgolj polovico? Kje se zatika?
To je vprašanje za pristojno ministrstvo. Menim, da bi država morala lastnikom kmetijskih zemljišč na tem območju zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Ta ta namen je bil ustanovljen.
Kakšne posledice pušča prenova avtocestnega odseka Dramlje–Slovenske Konjice na lokalni cestni infrastrukturi v vaši občini, po kateri so speljani obvozi v času obnovitvenih del?
Povečane prometne tokove beležimo predvsem v severnem delu naše občine. In sicer na odseku Dole–Proseniško in Dramlje–Žiče ter na odseku Dole–Ponikva proti Šmarju. V sodelovanju s policijo in z redarsko službo smo preprečili morebitne težave v prometu.
Smo pa razočarani nad državo, saj že nekaj let pozivamo k ureditvi pločnika v Dramljah, s katerim bi zagotovili večjo prometno varnost ob tamkajšnji regionalni cesti. Pristojne službe se še vedno obotavljajo pri pripravi projektne dokumentacije. Žal. To spet kaže na neučinkovitost države.
Kako daleč so postopki za gradnjo intervencijskega centra, s katerim boste med drugim odpravili prostorsko stisko Policijske postaje Šentjur?
Intervencijski center bo stal v bližini križišča regionalnih cesti proti Kozjem in Rogaški Slatini. Na tem območju že komunalno opremljamo zemljišče. V novozgrajenem intervencijskem centru bodo prostori za potrebe Gasilske zveze Šentjur, Prosvoljnega gasilskega društva Šentjur, Civilno zaščito in Rdeči križ.
Svojo stavbo bo na tem območju dobila tudi Policijska postaja Šentjur, njena gradnja je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.
Upamo na finančno pomoč države, saj gre za naložbo, s katero bomo izboljašli pogoje za zagotavljanje varnosti v naših krajih.
Pred časom smo pisali o vrsti pred šentjurskim zdravstvenim domom sredi noči, ko je bolnike vpisovala nova zdravnica družinske medicine. Tisti, ki so na vpis prišli zjutraj, so bili presenečeni, ker se niso več mogli vpisati, saj so bila vsa mesta že zapolnjena. Čudili so se, da je bil vpis ponoči.
Menim, da je Zdravstveni dom Šentjur vpis pri novi zdravnici opravil korektno oziroma v skladu zakonodajo. V tistih dneh so bile zelo visoke temperature in so zaposleni z vpisom v nočnih urah preprečili, da bi ljudje čakali na močnem soncu.
Ob tem želim poudariti, da dobro skrbimo za prostorske pogoje v zdravstvenem domu, saj smo izvedli nadzidave in dozidave. Uredili smo center za krepitev zdravja in center za krepitev duševnega zdravja.
Kdaj se bo začela obnova Ipavčeve hiše? Kot je znano, je bila občina uspešna na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje njene obnove.
Obnovo Ipavčenve hiše v Zgornjem trgu bomo začeli predvidoma naslednje leto. Pogodbo z ministrstvom za kulturo smo že podpisali. Temeljito bomo prenovili notranjost in zunanjost stavbe.
V občini se lahko pohvalite z urejenimi kolesarskimi povezavami. Se obeta še kakšna?
V tem mandatu smo uredili kolesarsko povezavo Celje–Štore–Šentjur in Šentjur–Šmarje, s čimer smo kolesarsko povezavo vzpostavili na vzhodu in zahodu naše občine. Prizadevamo si tudi za ureditev kolesarske povezave Šentjur–Dole–Proseniško. Pri gradnji kolesarskih poti največji problem predstavlja zagotavljanje zemljišč.
Prvi uradni kandidat za župana Janko Cerkvenik je ob predstavitvi kandidature dejal, da si bo med drugim prizadeval za boljšo komunikacijo vodstva občine s predstavniki krajevnih skupnosti in z občani nasploh. Kako komentirati očitek glede slabe komunikacije?
Menim, da ta očitek ni utemeljen, saj sem pogosto na terenu med občankami in občani. Vedno jim prisluhnem. Tudi danes po končanem intervjuju imam sestanek s skupino občanov, ki so včeraj izrazili željo po srečanju z mano. Takoj sem se odzval na njihovo pobudo. Res pa je, da je treba ločiti komunikacijo od poskusov lobiranja. Med njima je zelo tanka razmejitvena linija.
Zavračam tudi očitke glede slabe komunikacije s predstavniki krajevnih skupnosti, saj smo v nenehnem stiku. Letos sem obiskal več kot osemdeset občnih zborov različnih lokalnih društev. Ne poznam župana v bližnji okolici, ki bi bil prisoten na toliko občnih zborih letno. Navadno na takšne dogodke pošiljajo podžupane.
Že pred časom ste sporočili, da boste ponovno kandidirali za župana. Boste tokrat kandidirali kot politično neodvisni kandidat s podporo volivcev ali boste kandidat katere od političnih strank?
Tudi letos bom kandidiral kot politično neodvisen kandidat s podporo volivcev. Če mi bodo občanke in občani izkazali zaupanje, bom nastopil že peti županski mandat. Pred občino je še veliko razvojnih izzivov, ki jim bomo zagotovo kos.
Kako želimo razvijati našo lokalno skupnost, je zapisano v dolgoročnem razvojnem programu Občine Šentjur do leta 2030.
Ta dokument je nastajal leto in pol, pri njegovi vsebini so sodelovali tako predstavniki vseh krajevnih skupnosti, društev, javnih zavodov kot drugih organizacij. V ta namen smo organizirali delavnice v vseh krajevnih skupnostih, na katerih so krajani lahko posredovali svoje predloge glede razvojnih naložb. Zato je to dokument vseh, ki prebivamo v tem okolju.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
