Nik Jarh

V občini Prebold bo praznovanje občinskega dne tudi letos zaznamoval Šempavelfest, pod okriljem katerega se bodo v Športnem parku Latkova vas do konca tedna zvrstili različni dogodki. Že včeraj, 18. junija, so v občini na slavnostni seji podelili priznanja najzaslužnejšim občanom. Nocoj (četrtek) bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo sledil večer komedije stand upa s Sašem Staretom in z Alenom Mastnakom. Jutri (petek) bo v z znamenju roka, za kar bodo poskrbele skupine Radio Jam, Decibel virus in Mi2. V soboto bosta sledila praznovanje dneva gasilcev in večerna veselica s skupinama Savinjski kvintet in Pop Design. Festivalsko dogajanje se bo končalo v nedeljo z družinskim dnevom Beer-Becue fest, na katerem bodo ob bogatem glasbenem dogajanju in zabavi za otroke na voljo tudi županovo pivo in piva lokalnih pivovarjev.

V dneh pred občinskim praznikom smo se o aktualnih projektih v občini Prebold pogovarjali z županom mag. Markom Repnikom, ki zadnje leto ocenjuje kot uspešno. »Končali smo obnovo cestnega odseka v Dolenji vasi, namenu smo predali prenovljen preboldski park Gaj, končana je tudi druga stopnja freske na medgeneracijskem centru, ki jo je naslikal naš akademski slikar Žiga Hriberšek. Prav tako končujemo športno igrišče v Šeščah, končana je tudi obnova dela ceste v industrijski coni Latkova vas, ki je bila nujna prenove,« je delovni utrip v občini strnil preboldski župan, ki je od lanskega prvega avgusta tudi direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.

Že od začetka ste neprofesionalni župan, prvega avgusta ste zasedli stolček direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kako usklajujete vlogi direktorja osrednjega javnega zavoda v Žalcu in župana?

Z veliko discipline in organiziranosti. Je precej naporno, vendar mi zaenkrat še uspeva.

Ali menite, da vaša vloga direktorja žalskega zavoda prinaša tudi kaj prednosti za občino Prebold in obratno?

Vsekakor vidim v tem obojestranske koristi, ki se kažejo predvsem v poznavanju razpisov ter potreb in želja prebivalstva na področju kulture, športa in turizma. Sodelovanje med obema občinama je tako poglobljeno in tudi bolj učinkovito.

Poplave avgusta 2023 so prizadele tudi občino Prebold, a morda nekoliko manj kot sosednje občine v dolini. Ste že uspeli odpraviti vso škodo, ki so jo poplave takrat povzročile na javni infrastrukturi?

Ne bi se strinjal, da so poplave našo občino prizadele precej manj kot druge občine, saj je v našem primeru nastala ogromna gospodarska škoda na podjetjih v industrijski coni Latkova vas. Poškodovanih je bilo več podjetij, tudi javna infrastruktura in brežina reke Savinje. Prav tako so bile uničene ogromne količine zalog. Ogromno škodo je z vdorom vode utrpelo tudi civilno prebivalstvo, da o psihozi in strahu ne govorim. Škodo smo odpravili, ljudje so si z medsebojno pomočjo opomogli, podjetja zdaj delujejo nemoteno. Vsekakor ostaja velika vrzel pri obnovi brežine reke Savinje, protipoplavnih ukrepih in skrbi za pretočnost. Državo redno pozivamo, naj poskrbi tudi za to.

Kako ste do zdaj zadovoljni z urejanjem brežin ob strugi Savinje?

S tem še nismo zadovoljni, saj sta dolgoročna sanacija in utrditev brežine zaenkrat še samo na papirju in sta predvideni letos oziroma naslednje leto. Do sedaj je bila opravljena samo intervencijska obnova, ki pa ne zagotavlja popolne varnosti pri morebitnih novih poplavah.

Nik Jarh

Minuli mesec ste uradno odprli prenovljen Gaj Prebold. Kaj vse ste uredili v njem in čemu je namenjen?

Gaj je prenovljen in ponuja različne dejavnosti za otroke in starejše. Ob sprehajalnih poteh in osrednji prireditveni ploščadi so v njem tudi čutna pot, otroška igrala, fitnes na prostem in meditacijski kotiček. Vsa odstranjena drevesa smo nadomestili z novimi zasaditvami tako drevja kot grmičevja. V preboldskem gaju bodo tudi koncerti in organizirane vadbe. V zimskem času bosta tam adventno dogajanje in predvidoma tudi drsališče.

Načrtujete v gaju že v poletnih mesecih kakšne prireditve oz. koncerte?

Narava bo poskrbela za to, da bo gaj kmalu zasijal v vsej svoji lepoti – ko se bo dokončno zarasel. Občankam in občanom želimo ponuditi bolj intimno vrsto koncertov z manjšimi zasedbami ali orkestrske koncerte. Kakšna prireditev bo zato že organizirana tudi v poletnem in jesenskem času.

Minulo soboto se je začela nova sezona tudi na Bazenu Prebold. Se morda obetajo kakšne novosti?

Res je, veliko dogajanja se bo v poletnem času preselilo na bazen, ki smo ga odprli v soboto, 14. junija. Tudi letos je bilo na dan odprtja kopanje brezplačno. Kot novost v ponudbi lahko izpostavim večerno plavanje, ki je namenjeno rekreativno-športnim plavalcem.

Lani ste za obnovo bazena namenili kar nekaj občinskega denarja. Ste bili zadovoljni z obiskom? Predstavlja vzdrževanje bazena velik strošek za občinski proračun?

Z obiskom lanske sezone smo bili zelo zadovoljni, pri tem smo imeli tudi veliko srečo z vremenom, saj je bilo kar precej sončnih in vročih dni. Lani smo na bazenu obnovili del infrastrukture, ki zajema cevi in tesnila, vložili smo v napravo za avtomatsko preverjanje in odmerjanje klora. Uredili smo tudi del zunanjosti, ki smo jo posodobili z ležalniki in dodatnimi senčniki … Strošek vzdrževanja takšnega bazena je precejšnji in ga sezonski obisk ne pokriva. Naš bazen je iz prejšnjih časov, ko je bilo življenje počasnejše. Med ljudmi je priljubljen tudi zaradi lepih spominov. Obiskujejo ga kopalci iz celotne doline in nanj smo ponosni.
Kako je z gradnjo košarkarskega igrišča v Šeščah? Kdaj boste tam začeli graditi še načrtovano nogometno in otroško igrišče?
Košarkarsko igrišče je v zaključni fazi, nadaljevali smo pripravo na nogometno igrišče. Vsako leto bomo skušali narediti korak naprej in uspešno pripeljati zadeve do konca. To smo obljubili in to bomo dokončali.

Na zadnji redni seji občinskega sveta ste med drugim potrdili tudi višje cene programov vrtca. Kaj je razlog za njihovo sprejetje in za koliko se bodo povišale?

Žal smo v času, ko se višajo vsi obratovalni stroški. Dražijo se energenti, oprema, potrebščine … Seveda je na povišanje cen vplivala tudi plačna reforma. Občina mora zagotoviti denar za povečanje plač za vzgojiteljice in pomočnice. Drugega ključa kot dvig cen programov vrtca za to žal ni. S to problematiko se trenutno ukvarja veliko slovenskih občin in vsi smo s tem nezadovoljni. Cene programov vrtca se bodo v povprečju zvišale za približno dvajset odstotkov.

Nik Jarh

V občini ste nedavno sprejeli tudi celostno prometno strategijo. Lahko naštejete nekaj konkretnih ukrepov, ki jih načrtujete znotraj nje?

Celostna prometna strategija je bila sestavljena na podlagi delavnic, na katerih so sodelovali občani in predstavniki stroke. Vključuje vse pereče teme, kot so kolesarske poti, širše ceste, obvoznica in dodatni pločniki. To so samo okvirne želje, ki se jih vsi zavedamo. Strinjamo se, da so nujne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja. Kakšni bodo konkretni rezultati, bo pokazal čas in posluh države.

Izvajate trenutno v občini še katere druge pomembne projekte in naložbe?

Seveda. Začenjata se obnova ceste z gradnjo kanalizacije in vodovoda nad tovarno, gradnja vodovodnega sistema Šempeter od vodohrana Likovič v Matkah do Šempetra. Slednjega izvajamo s partnerskima občinama Žalec in Polzela. V načrtu sta tudi kanalizaciji Prečna cesta in v Svetem Lovrencu ... Dela nam ne bo zmanjkalo.

Čemu boste največ časa namenili v prihodnjem letu?

Jeseni bomo začeli načrtovati proračun za leti 2026 in 2027. Vanj bomo vključili projekte, ki so že dolgo v načrtu ali so nujni. V vsakem primeru bomo prisluhnili ljudem in odločali racionalno. Vseh projektov in nujnih opravil je žal preveč, da bi s proračunom zmogli konkretno obdelavo.

V občini Prebold ste precej znani po freskah akademskega slikarja Žige Hriberška. Jih bomo lahko opazili še kje v občini?

Druga faza kronološke freske na medgeneracijskem centru je že bila uspešno končana in s tem je slikarski opus – vsaj v tem delu kraja – končan. Verjamem, da bomo z Žigo še sodelovali, saj naše okolje ponuja še mnogo drugih možnosti. Želimo biti kulturno zavedna in napredna občina, zato bomo še naprej iskali inovativne pristope za kulturno-umetniško izražanje naših kulturnikov.

Nik Jarh