Andraž Purg

Občina Dobje je v zadnjem obdobju največ napora namenila pripravi vsega potrebnega, da bi na mestu nekdanje stare šole dobila enoto doma starejših. Na prvi razpis za izbiro izvajalca se ni prijavil nihče. Zato je vodstvo občine projekt prilagodilo tako, da je zmanjšalo stroške. Ponudbe izvajalcev so še vedno predrage glede na predvideno sofinanciranje, ki ga je pripravljena zagotoviti država. V Dobju tako pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo za naložbo, ki ni pomembna le zaradi oskrbe starejših, ampak tudi zaradi novih delovnih mest, namenilo še približno pol milijona evrov. »Ta naložba je za nas res izjemno pomembna,« v intervjuju ob občinskem prazniku poudarja tamkajšnji župan Franc Leskovšek. 

To, da se na prvi razpis ni prijavi nihče, je bilo verjetno za vas precejšnje razočaranje. A vendarle ste dosegli, da je prišlo do ponovne objave naročila za gradnjo enote doma.

Drži, občina je pristojne pozvala, naj Dom starejših Šentjur ponovi razpis za izbiro izvajalca, čeprav pristojno ministrstvo ni bilo najbolj navdušeno. Naročili smo optimizacijo projekta, stroške smo znižali za približno 500 tisoč evrov. Kjer je bilo možno, smo iskali prihranke. A je to kar težko, saj so predpisane številne zahteve. Stavba mora biti ničenergijska. Prej je bila predvidena nekoliko bolj razkošna fasada, zdaj smo se odločili za bolj preprosto različico.

Na ponovni razpis so se prijavili štirje ponudniki. Najbolj ugodno ponudbo je oddalo podjetje Gic gradnje, a še vedno za pol milijona evrov presega zagotovljena sredstva. O tem smo obvestili ministrstvo in se udeležili sestanka z ministrom. Prosili smo ga, da bi država primaknila še pol milijona evrov. Verjetno za državo pol milijona evrov ni velik znesek, po drugi strani bi bilo 2,8 milijona evrov škoda vrniti v Bruselj.

Verjetno vse skupaj spremlja kar grenak priokus.

Tako je. Pomembno se nam zdi, da bi lahko bili starejši na jesen življenja v domačem kraju. Poleg tega gre tudi za nova delovna mesta, predvidenih jih je deset. Naša občina se je zelo potrudila za gradnjo enote doma. Prihodnje leto smo nameravali v proračunu zagotoviti še 300 tisoč evrov za opremo. Ponudili smo tudi, da bi najeli posojilo, da bi z njim pokrili, kar še manjka, vendar Zakon o stvarnem premoženju tega ne dopušča. Občina ne more vlagati v osnovna sredstva neke druge pravne osebe. Če ministrstvo ne bo imelo razumevanja, bo to velika škoda za naš kraj in za naš proračun. Z vsem zahtevanim smo namreč imeli velike stroške.

Kjer je predvidena enota doma, je propadajoča stavba tako imenovane stare šole. Tudi ureditev tega območja je zdaj, ko čakate na odločitev ministrstva, odprto vprašanje.

Rušenje je finančna obveznost občine. Če bo sklenjena pogodba z izvajalcem za gradnjo enote doma starejših, bomo rušenje zaupali njemu. Če do podpisa pogodbe ne bo prišlo, bo občina poiskala izvajalca, ki bo porušil staro šolo. Ta je namreč že nevarna za okolico.

Glede obnove cest, vodovoda in urejanja plazov vam verjetno dela ne zmanjka.

Obnovili smo približno 400 metrov dolg odsek ceste od regionalne ceste do zaselka v kraju Večje Brdo, kjer je šest gospodinjstev. Občani so tudi sami prispevali nekaj denarja za to pridobitev, celotna naložba je bila vredna približno 60 tisoč evrov. Izvajalec je zamenjal celoten spodnji ustroj ceste, uredil je odvodnjavanje, poskrbel je za novo preplastitev.

Občinska uprava je naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki jo potrebujemo za sanacijo treh plazov, ki so po neurjih nastali na odseku lokalne ceste Dobje–Presečno. Dokumentacijo smo že poslali na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, vendar nas čaka še dolgotrajen postopek. Treba je pripraviti vlogo, finančni načrt in še drugo dokumentacijo. Šele nato bo jasno, ali bomo od omenjenega ministrstva prejeli sofinanciranje. Brez tega se sanacije ne bomo mogli lotiti, saj bi za vsak posamezen plaz potrebovali približno 400 tisoč evrov.

Pripravili smo tudi projekt za izboljšanje hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja na območju osnovne šole, obrtne cone in Večjega Brda. Objavili smo že javno naročilo za izbiro izvajalca del. Predvidevamo gradnjo rezervoarja, raztežilnika in približno 900 metrov cevovoda.

Ste že našli nove lastnike za zemljišča, ki ste jih uredili v obrtni coni?

Žal ne, saj čakamo na odločitev glede preverjanja višine oz. kote terena. Preveriti je treba, ali je površina v taki višini, kot je bila predvidena glede na določbe občinskega podrobnega prostorskega načrta. To je pomembno zaradi protipoplavne varnosti. V obrtni coni namreč najprej ni bil predviden protipoplavni nasip. Kasneje smo ga zgradili, zato nismo toliko pozornosti posvetili višini zemljišč. Oba ukrepa se mi zdita nepotrebna. A direkcija za vode meni drugače. Zato je prodaja zemljišč nekoliko obstala, čeprav smo že imeli kupca, ki se je zanimal za eno od njih. Občina ima v svoji lasti tri zemljišča, gre za približno dva hektarja površin. Še eno zemljišče je v lasti podjetja Hrib Dobje.

Preberite več v Novem tedniku!