Na vodilnih položajih še vedno premalo žensk
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos smo ga obeležili že desetič. Ob tej priložnosti so minuli konec tedna v Tehnoparku Celje že drugo leto zapored organizirali okroglo mizo na temo enakosti spolov na področju STEAM, ki zajema znanost, tehnologijo, inženirstvo ter umetnost in matematiko. Letošnji dogodek je nosil naslov Izzivi znanstvenic v Sloveniji. Na njem je izkušnje delilo pet znanstvenic iz različnih področij, med njimi tudi častna gostja dr. Borka Jerman Blažič, pionirka slovenskega interneta in prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Jerman Blažičeva je poudarila, da zastopanost žensk na področju raziskovanja in znanosti v Sloveniji še vedno prepogosto ostaja zgolj na papirju. Predstavila je tudi nekaj konkretnih številk. Med drugim tudi številke o zaposlenih na Institutu Jožef Štefan v Ljubljani, kjer je bilo leta 2022 med zaposlenimi 36,5 odstotka žensk. Kar 75 odstotkov jih je bilo zaposlenih v naravoslovju, le 25 odstotkov v tehniki in tehnologiji. Spodbuden podatek je, da je večja zastopanost žensk med mlajšimi generacijami zaposlenih. Ob tem je dodala, da direktorskega stolčka v 76-letni zgodovini Inštituta Jožef Štefan sicer ni niti enkrat zasedla ženska.
O izkušnjah, pogledih in izzivih
Udeleženke so na okrogli mizi spregovorile o svojih izkušnjah in pomenu enakosti spolov v izobraževanju, raziskovalni dejavnosti ter zaposlovanju. Študentka doktorskega študija biomedicine in projektna inženirka v farmacevtskem podjetju Novartis ter AmCham Top potencial 2023 Celjanka Barbara Kramar je poudarila, da je k njenem zavedanju enakopravnosti močno pripomoglo življenje v tujini. »Ko sem prišla nazaj v Slovenijo, konkretno v Novartis, sem opazila, da nas je res malo žensk na oddelku za inženiring. Ampak mislim, da sem zaradi bivanja na Danskem dobila v sebi tako močno enakopravnost, da vse ljudi vidim enako, ne glede na to, ali so moški ali ženska. Tako se tudi pogovarjam z ljudmi in to dobim tudi v zameno,« je dejala v pogovoru, ki ga je vodila mlada znanstvenica iz Tehnoparka Celje Alja Herga.
Ženske imamo enake možnosti
Inženirka računalništva in informatike ter vodja ekipe produktnih oblikovalcev v podjetju Loftware, ki je bila letos nominiranka tudi za Inženirko leta 2024, Celjanka Brina Škoda, je izpostavila pomen vidnosti žensk v tehnoloških poklicih in potrebo po odpravljanju stereotipov, ki lahko odvračajo mlada dekleta od vstopa v področja STEAM. Diplomirana inženirka multimedije in magistrica znanosti v IKT inovacijah Neža Đukić je spregovorila o tem, kako lahko raznolikost v ekipah prispeva k boljšim inovacijam.
Magistrica inženirka multimedije in programerka v podjetju Be-Terna ter soustanoviteljica Kluba Ada Eva Vidmar je spregovorila o pomenu povezovanja in mentorstva med ženskami v tehnološkem svetu. Med drugim je izpostavila, kako pomembno je zavedanje, da imaš kot ženska enake možnosti. »Meni je pomagalo, da sem na stvar, ki sem jo delala, gledala, kot da ni ovira, da sem ženska, temveč da imamo isto nalogo, ki jo lahko rešim na enak način,« je izpostavila.
Dr. Borka Jerman Blažič je v razpravi med drugim poudarila tudi, da ima Slovenija sicer zakonsko dobro urejeno enakost spolov, vendar v državi primanjkuje sistematičnega spremljanja podatkov in spodbujanja enakosti spolov v raziskovalnih ustanovah. Delež žensk v znanosti se sicer približuje 40 odstotkom, a še vedno prevladujejo moški, predvsem na vodstvenih položajih. Sogovornice so zato se na okrogli mizi sicer strinjale, da so tovrstni dogodki dobrodošel način za promoviranje žensk v znanosti.
Foto: Andraž Purg
