Narodni parki Indije – na lovu za bengalskimi tigri
Tokratni potopis v vsakoletni akciji Novega tednika Navdušite nas s potopisom je prispevala Sonja Salobir Lindsay, ki že vrsto let obiskuje številne kraje po svetu.
Popotnica sem – v meni nenehno živi močna želja po potovanju na vse konce sveta; po spoznavanju, odkrivanju, raziskovanju tujih dežel in njihovih ljudi ter živali. V meni je želja zaživeti med domačini drugih držav, za trenutek postati delček tamkajšnjega utripa ter se potem z novo ploščico v mozaiku potovanj vrniti domov in se še dolgo sladkati s spomini.
Najina prva pot v Indijo. Privlačila me je, a dolgo sem jo odrivala na stran. Bala in želela sem si jo, zaradi vsega, kar sem o njej že vedela, prebrala in slišala. Bala sem se predvsem prizorov revščine, težav s prebavo, da se v kaosu ne bom znašla. Za vstop v narodne parke sva potrebovala dovoljenja državnega urada zveznih dežel, ki sva jih nameravala obiskati, zato sem za pomoč zaprosila eno od številnih indijskih turističnih agencij, ki mi je uredila vso dokumentacijo, avtomobil in voznika. Pripravila sem se na vse možne težave, s seboj sem vzela celo lekarno, vodič, fotokopije vseh dokumentov za vsak primer, če naju vodnik in voznik ob petih zjutraj, ko sva pristala v New Delhiju, ne bi čakala.
New Delhi
Na moje olajšanje se to ni zgodilo in na izhodu letališča je stal gospod Sanjeev z vencema rož za dobrodošlico. Rože spremljajo Indijce ob vseh priložnostih. Z njimi častijo bogove in pozdravljajo goste.
New Delhi je glavno mesto države, ki ima več kot 34 milijonov prebivalcev. Čeprav je za Tokijem drugo največje mesto na svetu, promet poteka veliko bolj tekoče in umirjeno, kot sem si predstavljala. To je dežela nasprotij, tudi ulice so v New Delhiju, kjer stojijo vladna poslopja, popolnoma čiste, že čez nekaj trenutkov pa naletimo na otoke smeti, kjer ljudje spijo in živijo ob cesti, kuhajo, perejo in sušijo oblačila, potepuški psi brskajo po smeteh ali dremajo ob cesti, ob križiščih prosjačijo otroci in trkajo po oknu avtomobila. Ko enemu ponudim jabolko, ga to ne zanima, hoče samo denar.
Množica narodnosti in ver
Indija je dežela, kjer v sožitju bivajo različne vere in narodnosti, ki častijo množico bogov ter božanstev in praznujejo vse praznike, tudi božič. Vsa ta mešanica verstev je povezana z nastankom Delhija in se kaže v ornamentiranosti palač in spomenikov, ki sva si jih ogledala na svoji poti. V vrtovih Lodi je pokopana zadnja dinastija sultanov, ki so prišli z ozemlja današnjega Afganistana. Za njimi so prišli Moguli, islamska ljudstva Perzije in Turčije. Najbolj znan vladar Shah Jahan je zgradil Rdečo trdnjavo, največjo mošejo v Delhiju Jama Masjid, in prav tako opevani Tadž Mahal v Agri.
Na Rdeči trdnjavi so 15. avgusta 1947 prvič izobesili indijsko zastavo, ko je po dolgem boju z Angleži, ki ga je vodil Mahatma Gandi, Indija postala samostojna.
Z rikšo sva si ogledala Chandni Chowk, kjer v labirintu uličic starega Delhija prodajajo vse mogoče, od začimb, ki se jim tudi sama nisem mogla upreti, do riža, sadja, zelenjave, tekstila in živali.
Jaipur
Za vožnjo v približno 275 kilometrov oddaljen Jaipur, glavno mesto zvezne dežele Radjastan, smo potrebovali več kot pet ur. Jaipur je še danes kraljevo mesto, čeprav je leta 1975 Indira Gandi ukinila kraljevino. Sedanji kralj oz. maharadža Jaipurja je Bhawani Singh in živi v mestni palači. Zaradi barve peščenjaka, a tudi zato, ker so na čast obiska kraljice Viktorije leta 1876 mesto prebarvali z rožnato barvo, se Jaipur imenuje tudi »pink city«. Rožnata barva za prebivalce Jaipurja simbolizira gostoljubje, ljubezen in ženstvenost ter je pogosto prevladujoča barva na porokah.
V mestu in okolici je veliko svetovno znanih znamenitosti, ki so del svetovne kulturne dediščine. Najbolj znana je zaradi svoje fotogeničnosti zagotovo palača Hawa Mahal. Zgrajena je bila z namenom, da so si ženske v 18. stoletju lahko ogledovale dogajanje na cesti, njih pa ni bilo mogoče videti. Prav tako slikovita je palača Jal Mahal. Zgrajena je na jezeru in je zaprta za oglede. V predmestju se dviga mogočna trdnjava Amber, ki je dobila ime po kraju, ki je bil v 16. stoletju glavno mesto Radjastana. Maharadža Man Singh, ki je palačo zgradil, je imel dvanajst žena, eno za vsak znak horoskopa, saj to prinaša srečo. Vsaka žena je imela v palači svoje prostore, ki so bili ločeni tako, da žene niso mogle vedeti, kdaj je katero obiskal.
Da se v Jaipurju upreš skušnjavam nakupovanja, zahteva veliko naporov. Mesto je namreč tudi pravo trgovsko središče za nakupe dragih ali poldragih kamnov, usnja in tekstila.
Agra
Agra je zaradi mavzoleja Tadž Mahal mesto najbolj znane ljubezenske zgodbe na svetu. Tadž Mahal je dal zgraditi Shah Jahan v spomin na svojo tretjo ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu svojega štirinajstega otroka leta 1631. Pravijo, da je kralj tako zelo žaloval, da je v eni noči osivel. Pri gradnji so sodelovali največji mojstri intarzije, klesanja marmorja in drugi umetniki. Na tisoče dragih kamnov je bilo vgrajenih v marmor.
Le leto po končani gradnji je sin Aurangzeb izrinil svojega očeta s prestola in ga zaprl v Rdečo trdnjavo, od koder je oče lahko zrl proti Tadž Mahalu. Ko je umrl, so ga pokopali poleg ljubljene žene. Danes v mavzoleju stoji natančna kopija njunih grobnic, pravi sta pod njima.
Najin vodnik, gospod Pankaj Baghel, nama je povedal tudi svojo ljubezensko zgodbo. On pripada tretji kasti trgovcev. Zaljubil se je v dekle iz druge kaste, kamor spadajo vodje in vojaki, in po nekaj letih sta se hotela poročiti. Starša mu nista dovolila, on pa je vztrajal in se celo odselil od doma. Nato mu je mama zagrozila s samomorom, če se bo poročil brez dovoljenja staršev. Mama mu pomeni največ, zato se je preselil nazaj domov, vendar je večji del presedel v svoji sobi, hrano mu je nosil brat, začel je piti in kaditi. Čez nekaj časa so mu starši izbrali ženo. Nekako so ga prepričali, da sta se sestala in na začudenje vseh sta si bila všeč. Običajno predporočne slovesnosti trajajo osem dni – pri njih so vse združili v en dan, ker so se starši bali, da bi si par premislil.
Zdaj ima nekaj mesecev starega sina in lepo ženo. Pravi, da poroke iz ljubezni niso uspešne, ker dekleta preveč pričakujejo od svojih partnerjev. V dogovorjenih porokah, ki mimogrede stanejo tudi ogromno denarja, so njihove vloge že vnaprej jasne. Več kot 80 odstotkov porok v Indiji je še vedno dogovorjenih.
Z vlakom na deželo: Jhansi–Orchha–Khajuraho
Na železniški postaji v Agri se kot od dobrega prijatelja posloviva od voznika, gospoda Ashisha, ki naju je varno vozil po mestih Rajasthana. Pri vstopu na železniško postajo je pregled kot na letališču. Na peronu so oznake, kjer ustavi vagon, v katerem imaš sedež. Napisane so tudi na vozovnici in vlak ustavi točno tam. Vlaki so večinoma točni, zamude lahko spremljava tudi na aplikaciji Indian Railways. Med vožnjo, ki traja približno dve uri, dobimo sendvič, sladico, čaj in vodo v plastenki. Stranišče je čisto in ima toaletni papir, tudi na postaji tla čistijo kar naprej, zato se svetijo od čistoče.
V kraju Jhansi naju pričaka drug voznik, resen, predan in prijazen gospod Flroy, ki naju vozi naslednjih približno 800 kilometrov po zveznih deželah Uttar Pradhesh in Madhya Pradesh.
Palača za eno noč
Orchha, nekdanja prestolnica, leži sredi tikovih gozdov. S palače Jahangir Mahal, ki so jo kralji Bundela gradili 22 let samo zato, da bi v njej vladar Jahangir prespal eno noč na svoji poti v Lahore, se odpirajo prekrasni pogledi na okolico in tri hinduistične templje v bližini. Zrak je čist in ponoči morava sobo ogrevati s kaloriferjem, saj se temperature spustijo pod 10 stopinj, ogrevanja pa ni. Bliža se novo leto in kraj je poln indijskih turistov, ki se želijo fotografirati z nama, ker mnogi redko vidijo belca. Še bolj so navdušeni, ko izvejo da sem po poklicu učiteljica angleščine. To je namreč izredno spoštovan poklic, saj je znanje angleščine njihova vstopnica v boljše življenje.
V Khajurahu si ogledava templje, ki so znani po prizorih iz Kama Sutre, saj hinduizem uči, da moramo med drugimi zadovoljiti tudi spolne potrebe.
V vzhodni skupini templjev spoznava menihe Jina. Predstavljajo samo 0,3 odstotka hindujcev, ki se ne poročajo, povsod hodijo peš, ne jedo zelenjave, ki raste pod zemljo, se ne kopajo in so goli. Menih hoče govoriti z mano in zanima ga je, kako živim, ali jem meso, znam kuhati, ali meditiram in podobno. Okoli naju se zbere cel krog vernikov, ki z nasmihanjem poslušajo najin razgovor, saj moram obljubiti, da bom poskušala jesti manj mesa in da se bom najmanj trikrat opravičila, če bom po nesreči ubila ali poškodovala kakšno živo bitje, mravljo ali komarja.
Narodni parki in izmuzljivi tigri
Glavni cilj najinega potovanja je bil obisk narodnih parkov. Poleg tega sva želela videti kraljevske bengalske tigre. Ker je število turistov, ki želijo obiskati narodne parke, omejeno, sva vstopnice rezervirala več kot pol leta prej. Vsi narodni parki imajo več vstopnih točk, kjer uradniki preverijo dokumente in potne liste. Najbolj turističen je Ranthambhore, ker je le 160 km oddaljen od Jaipurja. Parka Bandhavgarh in Kanha ležita več kot 700 km južneje, sta veliko manj oblegana in zato nama bolj pri srcu. Safari vožnje so zgodaj zjutraj in popoldne ter trajajo od tri do štiri ure. Bujenje je običajno ob 5.30 zjutraj, ko so gostom na voljo kava in čaj ter pecivo. Vozila, odprti džipi, nimajo strehe in zjutraj je zelo hladno, največ 6 stopinj. Oblečena sva v smučarsko perilo, jopice, bundo, kapo, šal in rokavice. V zadnjih dveh parkih dobiva tudi odejo in termofor. V vsakem parku živijo tigri, vendar moraš imeti veliko srečo, da jih tudi vidiš, saj so skoraj izumrli. Današnji parki so bili v preteklosti, do leta 1970, lovišča maharadž. Veliko nevarnost še vedno predstavlja črni lov in tudi kmetje so nejevoljni, ker jim tigri pobijajo koze in ovce, saj ne poznajo mej in lahko prosto prehajajo.
Tigri imajo radi toplo vreme in jih je lažje videti v sončnem vremenu in toplejših mesecih. V zimskem času je samo 20 odstotkov videnj in tudi mi nismo imeli veliko sreče. Bolje je poleti, aprila ali maja, vendar je takrat 45 stopinj in visoka vlaga. Imajo progasto dlako in kožo. Mi jih lahko v gozdu precej dobro vidimo, čeprav se barvno lepo zlijejo z okolico in jih je težko fotografirati. Njihov plen, npr. jeleni, so barvno slepi in ne vidijo oranžne barve, kar tigrom olajša lov. Vsak tiger ima drugačen vzorec kože, tako kot prstni odtis pri ljudeh.
Pester živalski svet
Velik del poti smo se vozili skozi redek gozd, porasel s travo, kjer so se pasle črede srnjadi in divjih svinj. Barviti pavi, ki izvirajo prav iz Indije, kjer predstavljajo simbol hindujske vere in po katerih so dobili ime kraljevi prestoli, so med njimi ponosno postopali naokoli.
Na poti so nas spremljale tudi opice in nas prav nič boječe opazovale; divje kure so brezskrbno brskale za zrnjem, ob vodi so se med visokim trsjem sprehajale čaplje, v jezerih so plavali krokodili. Indijski krokodili so med najdaljšimi, samci zrastejo tudi do šest metrov in že dolgo spadajo med zaščiteno vrsto živali.
V narodnem parku Kanha, nekoč ekskluzivnem lovišču britanskih kraljevih namestnikov, ki se razprostira na skoraj 2 tisoč kvadratnih kilometrih v osrčju Indije, živi še približno sto tigrov. Je raj za vse, ki radi opazujejo veličastnost narave in njenih prebivalcev. In prav tam se je tudi nama na široko nasmehnila sreča in dosegla sva cilj svojega potovanja v Indijo. Lepotica s kodnim imenom T 106 je graciozno in brezskrbno prečkala gozdno pot prav pred nami in uresničila najino dolgoletno željo: v živo in od blizu v prostoživečem okolju videti kraljevskega bengalskega tigra.
Mnogo več od pričakovanj
Potovanje po Indiji je bilo mnogo več, kot sem pričakovala, mnogo več, kot sem uspela strniti v ta prispevek. Vsak njen del je poln nasprotij in sožitij, barv in okusov. Bilo je potovanje za dušo, za srce, za vse čute, vir neverjetnih izkušenj in srečanj s srčnimi in prijaznimi ljudmi, še posebej zunaj velikih mest, kjer je glavni cilj trgovcev, da bi od turistov iztržili čim več denarja.
Pravijo, da Indijo ljubiš ali pa jo sovražiš, da vmesne poti ni. Midva sva se vanjo zaljubila in še se bova vrnila – še po najmanj en kamenček za mozaik najinih potovanj.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
