Občina Braslovče danes prvič praznuje svoj praznik na nov datum
Danes, 7. aprila, svoj praznik praznuje Občina Braslovče. Ob tej priložnosti smo se o aktualnih projektih v občini pogovarjali z županom Tomažem Žoharjem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Čeprav so v Občini Braslovče občinski praznik vselej obeleževali septembra, so konec lanskega leta sprejeli odločitev o spremembi datuma. Po novem ga bodo praznovali 7. aprila, na dan, ko je bil kraj Braslovče leta 1140 prvič pisno omenjen.
»Nikoli nismo imeli vsebinske podlage, zakaj občinski praznik praznujemo septembra. Večkrat smo se že pogovarjali, da bi mu morali dati primerno vsebino. Naš častni občan Franc Kralj je zato raziskal zgodovinsko ozadje in kot najprimernejši datum predlagal dan prve omembe kraja. Predlog je občinski svet soglasno sprejel,« je poudaril braslovški župan Tomaž Žohar, s katerim smo se tik pred občinskim praznikom pogovarjali o pomembnejših naložbah v občini.
V braslovški občini trenutno izvajajo več projektov, ob popoplavnih tudi številne druge, s katerimi želijo izboljšati kakovost življenja prebivalcev. »Hvaležen sem sodelavcem, ki ogromno prostih ur namenjajo delu, in ljudem, ki svoje delo opravljajo zelo srčno. Hvaležen sem tudi občinskemu svetu za zaupanje ter argumentiran, strokoven in konstruktiven pristop. Če ne bi bilo prave zaslombe in zaupanja, ne bi mogli narediti nič,« je uvodoma povedal braslovški župan.
Eden večjih projektov v občini je začetek gradnje novega krožišča v Parižljah, ki bo nadomestilo staro in nevarno križišče. Za ta projekt ste si prizadevali dlje časa. Kaj vse bo obsegal?
Križišče pri Parižljah je eno najbolj nevarnih ne le v naši občini, temveč v celotni regiji, saj na njem skoraj vsak teden pride do prometne nesreče. Za njegovo varno ureditev so si prizadevali že moji predhodniki, prav tako sem si zanjo močno prizadeval sam. Zelo sem vesel, da smo se uskladili z Direkcijo RS za infrastrukturo, ki projekt v celoti financira, in z Darsom, saj gre na tem območju mimo tudi del DPN za tretjo razvojno os.
Gradnja novega prometno varnega krožišča je izjemno pomembna za vse udeležence v prometu, ne nazadnje gre čez to območje večina prometa tako iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline kot iz Koroške. Prav tako gre tam čez tudi šolska pot. Pogodbena vrednost del znaša približno 1,2 milijona evrov. Končana morajo biti najkasneje novembra. Tako izvajalec kot mi si prizadevamo, da bi bilo novo krožišče zgrajeno že pred poletjem, in verjamem, da nam bo uspelo.
Kako je z državno cesto Podgora–Letuš, ki bi po načrtih služila kot navezava na severni del tretje razvojne osi in hkrati kot obvoznica Letuša? Krajani in občina se ob razgrnitvi študij različic niste strinjali z nobeno od treh možnosti povezovalne ceste.
Na javni razgrnitvi smo skladno z zakonom podali pripombe, zdaj je na potezi država, ki mora nanje odgovoriti. Obvoznica Letuša mora zajeti celoten Letuš, ne samo polovice, kot je bilo v načrtih. Drugi in glavni razlog je, da obvoznica največjo dodano vrednost daje turizmu in gospodarstvu v Zgornji Savinjski dolini, ki je že tako zelo odmaknjena od avtocestnega križa. Ta obvoznica bi zato bistveno več pripomogla Zgornji Savinjski dolini kot nam, saj nobena od možnosti ne rešuje Letuša.
Naš predlog je, da bi bila cesta speljana do Ljubije in da bi se tam obvoznica nadaljevala k tretji razvojni osi. Ta obvoznica bi imela veliko dodano vrednost tudi iz vidika poplavne varnosti, saj bi se izognila Soteski, ki je bila ob poplavah 2023 zaradi utrganega cestišča popolnoma zaprta. Tako bi bila Zgornja Savinjska dolina še vedno povezana z avtocestnim križem. Ta rešitev hkrati daje neprimerno večjo kakovost tudi Letušanom, saj bi tam potekal ves promet za celoten Letuš.
Če se dotakneva popoplavnih projektov. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS po sklopih že prodaja parcele za poplavljence v Rakovljah, zaradi zanimanja za iste parcele je bil že izveden tudi prvi javni žreb za nakup zemljišč. Kaj menite o tem načinu podeljevanja parcel?
Žreb parcel je bil eden najtežjih trenutkov mojega županovanja. Bolj čustvenega trenutka se težko spomnim. Ko se dva občana zanimata za isto parcelo in sta po zakonu v enakopravnem položaju, namreč ni mogoče drugače določiti, kdo naj dobi parcelo, kot z žrebom. V občini smo vedeli, da lahko pride do tega, zato smo z občinsko upravo pred tem izvedli predpostopek. V njem smo neuradno identificirali želje poplavljencev in med zainteresirane razdelili vseh 98 predvidenih parcel brez podvajanja interesov. Če bi sklad razpisal vse štiri sklope za nakup parcel naenkrat, kar zakon tudi dovoljuje, bi se vsak prijavil za tisto parcelo, ki jo je že izbral v predpostopku in bi bilo vse neprimerljivo lažje.
Največja težava zdaj je, da lahko nekdo z žrebom izgubi manjšo parcelo in je prisiljen kupiti večjo, za katero nima finančnih možnosti. Prav tako nekaterim poplavljencem že približno dve leti leži denar na računu. V tem času se je inflacija močno povišala, kar pomeni, da njihov denar izgublja vrednost.
Kdaj bi lahko bila po vašem mnenju prodaja parcel v Rakovljah končana?
Odločitev sklada, da parcele prodaja po sklopih, je celoten proces podaljšala najmanj za pol leta, zato menim, da bi lahko bilo vseh 98 parcel glede na trenutno dogajanje prodanih do konca poletja. V občini delamo vse v interesu ljudi, mi smo namreč njihov glas in se ves čas trudimo za njihovo korist. In tudi ta postopek skušamo izpeljati čim hitreje v okviru zakonskih možnosti. Pri tem moramo absolutno spoštovati tudi zakon, zato postopkov ne moremo prehitevati.
V občini ste negativno mnenje podali tudi glede osnutka DPN Spodnje Savinjske doline. Kateri so bili vaši glavni razlogi za to odločitev?
Poudariti moram, da podpiram to, da je treba dati Savinji svoj prostor. Prav tako podpiram željo po sprejetju DPN in umeščanju suhih in mokrih zadrževalnikov, a težava osnutka je, da ni optimalno zasnovan. Naše pripombe in predlogi temeljijo na tem, da je treba zajeti ukrepe na celotnem porečju. Druga stvar je, da imamo v Braslovčah Žovneško jezero, ki ima velik potencial, da bi ga lahko ustrezno razširili na južnem delu in s tem pridobili skoraj enkrat večjo kapaciteto, s katero bi lahko optimizirali suhi zadrževalnik med Grajsko vasjo in Kapljo vasjo, saj je zaradi bližine naselij sporen. Težava je tudi v suhem zadrževalniku v Letušu, pri čemer ni točno določeno, kam naj bi se izlivale morebitne prelivne vode. Prav tako ni jasno določeno, kaj se bo na konkretnih mestih dogajalo s podtalnico. Ustrezno bi moral biti narejen tudi sanacijski program za kmetije, ki bi bile z umestitvijo suhega zadrževalnika ogrožene. Znotraj tega suhega zadrževalnika bi morali ustrezno odkupiti zemljišča.
Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da lahko ljudje živijo varno. Marsikdo pravi, da na njihov račun rešujemo Celje in da Celje ni naše. A to ni res. Tudi mi imamo v Celju bolnišnico, večina naših otrok tam obiskuje srednjo šolo, tam so domovi upokojencev, delovna mesta … Savinja teče skozi mnogo občin. S tem, ko smo v zadnjih stoletjih in desetletjih urbanizirali območja, ki jih ne bi smeli, smo naredili ogromno napako. Zdaj moramo to popraviti in naravi dati nazaj svoj prostor. Narava je še vedno naša največja prijateljica.
Eden večjih popoplavnih projektov je tudi ureditev struge in brežin od Ločice do Letuša v vrednosti 25 milijonov evrov.
Da, to je največji projekt v okviru načrta za okrevanje in odpornost na reki Savinji, saj bo od Malih Braslovč do Grobelskega mosta na približno osmih kilometrih Savinje brežina na nekaterih delih razširjena za celo strugo. Narejenih je bilo že veliko pragov in jazbic, tudi nadvišanja in sklane zložbe za zašito hiš in javne infrastrukture. To je zelo pomemben projekt, ki smo ga v sodelovanju z direkcijo za vode začeli že prej, a so nas poplave pahnile na začetek z novo izhodiščno točko. Po izvedenih ukrepih je bil projekt načrtovan tako, da bodo vsi kraji v naši občini poplavno varni v primeru ponovitve dogodka 4. avgusta 2023, kar je zelo pomembno.
Zaradi poplavne nevarnosti v občini načrtujete tudi nadomestitveno gradnjo kulturnega in gasilskega doma v Letušu. Kdaj približno bi lahko začeli ta projekt?
Res je, tako kulturni kot gasilski dom v Letušu sta močno poplavno ogrožena, saj zahodni steni njunih stavb mejita na Savinjo in vmes ni brežine. V poplavah leta 2023 sta bili obe stavbi zelo poplavljeni. Na tem mestu moram posebej izpostaviti gasilce, ki so pomagali drugim, medtem ko so imeli svoj dom povsem poplavljen in uničen. Ne znam si predstavljati, kako bi bilo, če gasilci ne bi bili že prej na terenu in pomagali, saj v nasprotnem primeru ne bi imeli za reševanje na voljo niti gasilskih avtomobilov niti opreme in ne bi mogli pomagati ljudem. Za njihovo srčnost in požrtvovalnost smo jim neizmerno hvaležni.
Nov gasilski dom zato mora biti na mestu, ki je poplavno varno. To je naša naloga in odgovornost, zato smo že začeli pripravljati podrobni prostorski načrt za nadomestitveno gradnjo nove stavbe, ki bo na začetku Letuša, in sicer nasproti bencinske črpalke. To mesto je preverjeno poplavno varno, zato pričakujem, da bomo letos akt in projekt pripravili ter sprejeli. V letih 2027 in 2028 bi začeli gradnjo stavbe, v kateri bi bila gasilski in kulturni dom. Torej bi ena stavba imela dve vlogi.
Trenutno že poteka tudi gradnja novega zdravstvenega centra v Rakovljah. Kdaj je predvideno odprtje?
Gradnja zdravstvenega centra v naši občini je zgodovinska prelomnica. V občini smo pred skoraj štirimi leti prvič dobili dve ambulanti družinskega zdravnika, kar je izredno velika dodana vrednost. Dve leti nazaj smo v Rakovljah začeli še projekt gradnje zdravstvenega centra, ki ob novem športnem centru zdaj dobiva končno podobo. V pritličju so predvideni lekarna, laboratoriji, pediatrija in prostor za nujno medicinsko pomoč. V prvem nadstropju so predvidene štiri ambulante družinske medicine in referenčna ambulanta. Drugo nadstropje bo namenjeno fizioterapiji. V prostore družinske medicine v trgu v Braslovčah bomo nato prestavili zobozdravstvene storitve. Nov zdravstveni center bo končan predvidoma do konca junija, pogodbeni rok je sicer novembra, a vse kaže, da bo končan nekaj mesecev prej. To bo zelo velika dodana vrednost ne samo za naše občane, ampak za celotno Spodnjo Savinjsko dolino.
Število občanov v Braslovčah se v zadnjih letih povečuje. Zasebni vlagatelj načrtuje tudi gradnjo nove stanovanjske soseske v Šmatevžu, v kateri je predvidena gradnja skupno 323 stanovanj.
Res je, v občini beležimo velik prirast prebivalcev, trenutno nas je že več kot 6.100. Za stanovanjsko sosesko Zeleni Šmatevž, v kateri zasebni vlagatelj predvideva gradnjo trinajstih vilablokov, trenutno delamo podrobni prostorski načrt. Vlagatelj načrte zdaj usklajuje tudi z nosilci urejanja prostora, prav tako z zavodom za varstvo kulturne dediščine oziroma ministrstvom za kulturo, saj sta v neposredni bližini dve zelo pomembni stavbi, in sicer cerkev svetega Matevža in dvorec Strovsenek, ki je bil lovski dvorec celjskih knezov. Pomembno je namreč, da tema stavbama posvetimo posebno pozornost in ju povzdignemo ter jima damo status, ki si ga zaslužita v prostoru. Zasebni vlagatelj začetek gradnje vilablokov načrtuje okoli leta 2027, celoten projekt želi končati tri leta po začetku gradnje.
Kako daleč je ob tem načrtovana gradnja podružnične šole na Gomilskem?
Zavedamo se, da bodo skladno z umeščenjem teh vilablokov potrebe po šolskih in vrtčevskih prostorih bistveno večje. Tudi zato v občini s pomočjo javno-zasebnega partnerstva delamo projekt gradnje nove podružnične šole in vrtca na Gomilskem, ki bo kot prizidek umeščen h kulturnemu domu. Gradnja je načrtovana v letih 2027 ali 2028 in bi bila takrat tudi končana.
V prihodnjih letih načrtujete še kar nekaj projektov. Boste na jesenskih lokalnih volitvah ponovno kandidirali za župana?
Da, jeseni bom ponovno kandidiral. Razlog za to je izključno to, da popoplavni projekti in projekti, povezani s selitvami ljudi, ne bodo končani do jeseni. Moja odgovornost je, da jih ne pustim nedokončanih. Ljudje so odvisni od občine in mene in tega se vsak dan zavedam, zato bom jeseni ponovno kandidiral za župana. Če bodo ljudje moje prizadevanje prepoznali ali ne, je odvisno od njih. Tudi če bo na moje mesto prišel nekdo drug, mu bom pomagal. Tega položaja se ne oklepam.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
