Andraž Purg

Se županom občin Žalec, Šmartno ob Paki, Tabor, Braslovče, Polzela, Prebold in Celje zdi DPN Spodnje Savinjske doline ustrezno zasnovan ali bi po njihovem mnenju potreboval dopolnitve ali nove rešitve?

Andraž Purg

Kopušar: »Naša občina je žrtvovala že veliko«

Kot poudarja župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, je njihova občina za širše javno dobro v preteklosti prispevala že velik delež svojega območja. Zaradi umeščanja tretje razvojne osi v prostor se je moralo preseliti več kot 60 občank in občanov, zaradi zagotavljanja poplavne varnosti in varnosti pred plazovi se mora zdaj preseliti še 34 gospodinjstev, od tega dve kmetiji. Prav tako se morajo v občini zaradi zaostrenih pogojev za umeščanje objektov v prostor in določanje namenske rabe zemljišč odreči tudi več razvojnim načrtom.

»Kljub temu se zavedamo in razumemo, da so ukrepi in posegi v prostor, ki služijo izboljšanju poplavne varnosti, potrebni. Zaupamo strokovnjakom, da bodo izbrali prave, dobre, najustreznejše in učinkovite rešitve,« poudarja Kopušar, ki pojasnjuje, da je na območju občine Šmartno ob Paki predviden en suhi zadrževalnik, ki bo namenjen izboljševanju poplavne varnosti občin Spodnje Savinjske doline. »Umeščen je na poplavno območje, in sicer v del naselja Rečica ob Paki, od koder se bodo prebivalci, ki so bili v poplavi avgusta 2023 najbolj prizadeti, zaradi zagotavljanja svoje varnosti ter varnosti svojega premoženja na podlagi sklepa vlade odselili,« poudarja župan.

Kot je dodal, so v občini na ministrstvo za naravne vire in prostor naslovili zahtevo, naj v predstavljen DPN vključi tudi ukrepe na območju občine Šmarno ob Paki gorvodno ter s tem poskrbi tudi za poplavno varnost naselij Paška vas, Šmartno ob Paki in Rečica ob Paki. »Že večkrat smo se na ministrstvo in direkcijo za vode obrnili tudi z zahtevo po izvedbi protipoplavnih ukrepov na vodotokih Prelp, Hudi potok in Paka v naši občini. Ob javni razgrnitvi DPN smo ministrstvo ponovno pozvali, naj k izvedbi pristopi čim prej,« še poudarja Kopušar.

Kmetijstvo

Savinjski kmetje ostro proti DPN: »Svoj teren najbolje poznamo mi«

Repnik: »Ne za vsako ceno«

Župan Občine Prebold mag. Marko Repnik poudarja, da predlogu DPN nasprotuje. Kot pravi, ni nihče od snovalcev dokumenta sodeloval z občani v konstruktivni razpravi glede suhih zadrževalnikov. »Zavedamo se, da je izboljšanje poplavne varnosti v naši dolini nujna. Dejstvo je, da je trenutni predlog DPN neustrezen ter potrebuje spremembe, izboljšave in druge rešitve,« poudarja Repnik.

Preboldski župan se je v minulih dneh sestal tudi s krajani Kaplje vasi, v kateri je predviden eden od suhih zadrževalnikov. Sklical je tudi odbora za kmetijstvo ter okoljsko načrtovanje. V začetku februarja načrtuje tudi srečanje krajanov Latkove vasi. »Rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti vidim predvsem v umeščanju alternativno ponujenih rešitev, ki ne bi tako korenito posegale v življenje ljudi, okolje, naravo in infrastrukturo. Menim, da suhi zadrževalniki niso nujen in primeren ukrep za izboljšanje poplavne varnosti, saj obstajajo boljše in učinkovitejše rešitve,« poudarja Repnik.

Kot je dodal, so mnenja, vprašanja in pripombe na predlagan DPN ministrstvu podali tako v občini Prebold kot v krajevnem in občinskem odboru. Svoje mnenje so podali tudi številni krajani, prav tako ga je podal tudi sam. »Zavedamo se poplavnih težav in podpiramo rešitve ter projekte, vezane na izboljšanje poplavne varnosti, vendar ne za vsako ceno in ne na račun ljudi,« je še poudaril Repnik.

Žohar: podali smo negativno mnenje

Ministrstvu za naravne vire in prostor je negativno mnenje glede predlog DPN že poslala tudi Občina Braslovče. Kot poudarja braslovški župan Tomaž Žohar, je ključna pomanjkljivost osnutka DPN, da ukrepi ne obravnavajo celotnega porečja Savinje. Občina je v mnenju posebej opozorila tudi na možnosti Žovneškega jezera, ki bi ob ustrezni širitvi in upravljanju lahko pomembno prispevalo k zadrževanju visokih voda, ter na možnost nadzorovanega razlivanja potoka Trnavca.

Resne pomisleke ima občina tudi glede vplivov na kmetijstvo, saj bi po besedah župana gradnja morebitno »predimenzioniranih« suhih zadrževalnikov povzročila nepotrebno izgubo kmetijskih zemljišč. »Menimo, da je nujno treba določiti tudi natančen model odkupa vseh zemljišč v načrtovanih zadrževalnikih po pravični ceni glede na kulturo, ki je trenutno tam (po modelu odkupa tretje razvojne osi), ter odkupljeno zemljo dati nazaj v brezplačno uporabo kmetom, pri čemer bi se v takem primeru odpovedali odškodninam v primeru poplav,« poudarja župan.

Braslovški občini se zdi posebej problematična tudi zasnova suhega zadrževalnika Letuš, ki je načrtovana zgolj na ravni stoletnih voda. Prav tako je opozorila na možne negativne vplive na podtalnico, na povečane pretoke v strugah ter na nejasne in pomanjkljivo opredeljene rešitve v primeru izrednih poplav. Kot poudarja Žohar, v osnutku DPN prav tako ni upoštevan lani sprejet OPPN na območju Letuša ter za širitev naselja Braslovče z Rakovljami.

»Občina Braslovče na podlagi izdanega negativnega mnenja pričakuje, da bo DPN temeljito v konstruktivnem dialogu s ključnimi udeleženci v prostoru dopolnjen, usklajen z lokalnimi skupnostmi in s kmeti ter zasnovan na celovitih, varnih in pravičnih rešitvah, ki bodo dolgoročno zagotavljale zaščito vseh prebivalcev Spodnje Savinjske doline,« jasno poudarja Žohar, ki meni, da je poplava leta 2023 jasno pokazala, kako nujno je vodam ponovno treba zagotoviti prostor za naravno in nadzorovano razlivanje ter z ustreznimi ukrepi zaščititi premoženje in življenje ljudi, ki živijo ob vodi.

Novice

Odprta tehnična pisarna z informacijami o DPN Spodnje Savinjske doline

Semprimožnik: »Treba bo še veliko usklajevanja«

Župan Občine Tabor Marko Semprimožnik poudarja, da trenutni osnutek DPN ni najbolj ustrezen, kar kažeta tudi buren odziv in nestrinjanje kmetovalcev. »Zagotovo se strinjam, da je treba na področju poplavne varnosti začeti nemudoma ukrepati, vendar ne za vsako ceno in na škodo lastnikov zemljišč. Predlog, ki je trenutno v igri, je sicer neka osnova, vendar bo treba še veliko usklajevanja in preračunavanja, da bodo vsaj v večini udeleženci zadovoljni in da bo zadeva delovala tudi v praksi,« pojasnjuje Semprimožnik.

Kot dodaja taborski župan, v porečje Savinje spadajo tudi hudourniški potoki v občini Tabor, ki precej doprinesejo k povečanju poplavnih voda. Zaradi hribovitega terena se po njegovih besedah velike količine vode zbirajo in najprej poplavijo vasi, nato svojo pot nadaljujejo proti Celju in Laškemu.

»V predstavitvi predloga DPN je na našem območju samo košček mokrega zadrževalnika, ki prav velikega vpliva na zmanjšanje poplavnih voda ne bo imel, a je na primernem mestu kot shramba vode za namakanje poljedelskih površin. Prav, tudi to je potrebno. Vendar v igri ni področij, ki imajo večji vpliv na poplave. Menim, da je vodo treba začeti krotiti že v zgornjih tokovih, v katerih se začne zbirati, in na mestih, ki jih je skozi tisočletja mati narava že sama preoblikovala v ta namen,« je poudaril Semprimožnik in dodal, da v občini javne razprave o predlogu DPN niso imeli.

»Glede na stanje, ki ga trenutno spremljamo, menim, da bo preteklo še precej neukročenih hudourniških voda, preden se bo izkristalizirala rešitev, ki bo zadovoljila vse uporabnike prostora in potešila tudi skrite ›apetite.‹ Strokovnjaki na področju poplavne varnosti bodo imeli še precej dela in morda bi bilo prav, da jim malo bolj zaupamo,« je še poudaril župan, ki je svoje mnenje o predlogu DPN sporočil tudi državnim ustanovam.

Kužnik: zahteve po dopolnitvi

Pripombe na predlog DPN je ministrstvu za naravne vire in prostor že poslala tudi Občina Polzela. Polzelski župan Jože Kužnik poudarja, da DPN ne upošteva več vidikov, zato v sedanji obliki ni sprejemljiv. Po njegovih besedah DPN med drugim ne upošteva vplivov na kmetijstvo in socialno varnost kmetij, prav tako v postopku priprave DPN niso bili izdelani ocena stopnje ogroženosti kmetijske dejavnosti za posamezno kmetijo niti poslovni načrti in sanacijski programi za vsako ogroženo kmetijsko gospodarstvo, kar bi moralo biti nujna podlaga za sprejemanje takšnih posegov.

Po mnenju polzelske občine bi moral osnutek DPN obvezno zajemati tudi ukrepe v zgornjem toku reke Savinje ter na podlagi takšne celovite hidrologije optimalno načrtovati ukrepe v Spodnji Savinjski dolini. »Ocenjujemo, da bi bilo ob upoštevanju ukrepov v Zgornji Savinjski dolini treba zavzeti manj razlivnih oziroma kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini,« poudarja Kužnik, ki predlaga pripravo enotnega DPN za celotno porečje Savinje ter večji poudarek na sonaravnih rešitvah, kot so mokri zadrževalniki, razlivne površine z naravnimi zadrževalnimi vlogami in drugi naravi prilagojeni ukrepi.

Med pripombami na osnutek DPN župan navaja tudi, da bi moral načrt natančno opredeliti pravične odkupe zemljišč tudi znotraj suhih zadrževalnikov, in sicer v primerljivi višini, kot je bila uporabljena pri projektu tretje razvojne osi, ter ne zgolj za potrebe gradnje nasipov. »Ta zemljišča bi nato lahko dali v brezplačno 99-letno uporabo kmetu, ki bi se v takšnem primeru odpovedal pravici do odškodnine ob poplavnem dogodku,« poudarja Kužnik, ki kot zadnjo točko izpostavlja tudi poslabšanje prometne in varnostne dostopnosti.

»Nedopustno je predvideno zniževanje ravni cest v naselju Založe. V primeru poplav bi bili posamezni deli občine Polzela tako nedostopni za nujno medicinsko pomoč, gasilce in druge službe zaščite in reševanja, kar predstavlja resno tveganje za varnost prebivalcev,« je jasen Kužnik, ki v imenu občine zahteva dopolnitev DPN.

Novice

Razgrnjen težko pričakovan državni prostorski načrt

Kos: potreben je dialog

Kot poudarja župan Občine Žalec Janko Kos, je zagotavljanje ustrezne in dolgoročne poplavne varnosti ključen problem Spodnje Savinjske doline, za katerega je odgovorna in pristojna država. Dodaja še, da občina v postopkih priprave DPN sodeluje v okviru zakonsko določenih pristojnosti, vendar o končnih rešitvah ne odloča.

»Ves čas poudarjamo, da so ukrepi za zagotavljanje večje poplavne varnosti nujni, vendar morajo biti vsi posegi v prostor, še posebej tisti, ki pomembno vplivajo na kmetijska zemljišča, izvedeni ob polnem spoštovanju načel sorazmernosti, zakonitosti in pravičnosti. Predvideni ukrepi, vključno z gradnjo suhih zadrževalnikov, posegajo predvsem na kmetijska zemljišča, ki so osnovni proizvodni vir kmetov in hmeljarjev ter pomemben del identitete in gospodarske strukture Savinjske doline,« pojasnjuje Kos, ki dodaja, da se država in različne vlade s pripravo DPN na območju Spodnje Savinjske doline ukvarjajo že približno dve desetletji.

Kot poudarja župan, je v predlogu DPN samo na območju občine Žalec za namen umestitve suhih zadrževalnikov predviden poseg na približno 14,25 hektarja kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi se ob poplavnih dogodkih stalo več kot 6 milijonov kubičnih metrov vode. »Prav zato je nujno, da se v postopkih načrtovanja in odločanja prisluhne lastnikom zemljišč in nosilcem kmetijske dejavnosti. Občina Žalec meni, da suhi zadrževalniki ne smejo biti obravnavani zgolj kot tehnična rešitev, temveč tudi kot prostorski in družbeni poseg, ki ima pomembne dolgoročne posledice za lokalno okolje,« še poudarja župan.

Po njegovih besedah je zato ključno, da država z udeleženci preuči tudi morebitne alternativne ali dopolnilne rešitve ter poišče takšne ukrepe, ki bodo zagotavljali ustrezno raven poplavne varnosti ob čim manjših negativnih vplivih na kmetijstvo in rabo prostora. Prav tako meni, da je treba posebno pozornost nameniti sistemu odškodnin za odvzeta ali omejena zemljišča, ki mora biti jasen, transparenten in pravičen, hkrati mora biti zakonsko in izvedbeno urejen tako, da bo v praksi tudi res deloval.

MOC: načrtujejo tudi lokalne ukrepe

V kabinetu župana Mestne občine Celje poudarjajo, da občina podpira izvedbo ukrepov za dvig poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini in dolvodno. Prav tako zagovarja stališče, da je treba vodotok obravnavati celostno in sočasno izvajati več ukrepov, ki učinkujejo kot celota. »Predlog, ki je v javni razgrnitvi, bo vsekakor treba dopolniti in nadgraditi na način čim večjega upoštevanja danih pripomb javnosti in posledično večje izvedljivosti, vendar brez zaupanja stroki ne bo šlo,« poudarjajo v županovem kabinetu.

Na očitke nekaterih Spodnjesavinjčanov, da bo trenutni predlog DPN uničil preveč Spodnje Savinjske doline za reševanje Celja in Laškega, v kabinetu župana odgovarjajo, da je Celje regijsko središče in zagotavlja infrastrukturo za nekatere osnovne storitve, kot sta šolstvo in zdravstvo, tudi marsikomu zunaj Celja. »Verjamemo, da se uporabniki tega zavedajo in si prav tako želijo, da bi bila izvedba osnovnih storitev omogočena, še posebej v času katastrofalnih poplavnih dogodkov. Vodotoke je treba obravnavati od izvira do izliva. Kakšen bo kumulativni učinek, mora vedeti in povedati stroka, vsekakor pa je vsak korak, ki je storjen v smeri večje poplavne varnosti, pomemben,« poudarjajo.

Dodajajo še, da bodo glede predloga DPN tudi sami podali nekaj pripomb. »Predvsem se zavzemamo za nadaljevanje izvedbe ukrepov, ki niso del predloga DPN tudi znotraj mesta ter vseh drugih ukrepov, ki bi ob součinku omilili skupen negativen vpliv ob poplavnih dogodkih. Za ta namen, poleg projektov, ki so že v gradnji, načrtujemo še nekaj lokalnih ukrepov. Verjamem, da smo v Savinjski dolini sposobni najti rešitve, ki bodo zaščitile tako ljudi kot podjetja, ki delujejo v naših občinah, ter pridelavo hrane in krajino,« še poudarjajo v kabinetu župana.