Arhiv NTRC

Tako kot za večino tekmovanj na najvišji ravni je bilo treba tudi za organizacijo gasilske olimpijade v Sloveniji vložiti kandidaturo. Gasilska zveza Slovenije je pridobila podporo države in soglasje tedanje ministrice za obrambo Andreje Katič. Skupščina Mednarodne organizacije gasilskih in reševalnih služb je novico, da je bila slovenska gasilska zveza izbrana kot gostitelj letošnje olimpijade, razglasila na 16. gasilski olimpijadi v Beljaku leta 2017.

Kakšen zalogaj je organizacija tekmovanja na takšni ravni?

Franci Petek: Pričakujemo več kot 2.500 tekmovalcev. Udeležba bo sicer nekoliko manjša, kot smo najprej pričakovali, na kar vplivajo epidemija koronavirusa in trenutne razmere v svetu. Za kako velik zalogaj gre, pove na primer že to, da bomo morali vsak dan zagotoviti deset tisoč obrokov. V sklopu olimpijade bo ogromno dogodkov. Veliko truda bo terjala tudi priprava tekmovalnih prizorišč, postavitev ovir. Gasilska zveza že ima nekaj potrebne opreme, nekaj smo je kupili prav zaradi olimpijade in jo bomo s pridom uporabljali tudi po končanem dogodku. Še en velik izziv so stroški … Da bomo dobro poskrbeli za vse obveznosti v vseh sedmih dneh tega izjemnega dogodka, nam bo pomagalo več kot dva tisoč prostovoljcev. Udeleženci bodo v Celje prispeli v nedeljo, 17. junija, domov se bodo vrnili v nedeljo, 24. junija. Vseh šest vmesnih dni bo zelo pestro, kar zadeva treninge in izvedbo tekmovanj, ki jih še zdaleč ne bo malo.

Kako ste slovenski gasilci dobili potrebne izkušnje, kaj vam je dalo pogum za kandidaturo?

Janko Cerkvenik: Gasilstvo na Slovenskem ima več kot 150-letno tradicijo, potrebno samozavest in izkustvena znanja, ki jih na podlagi dolgoletnih izkušenj na najvišjih tekmovanjih lahko deli z drugimi državami. Zaradi številnih tekmovalnih enot, ki so nas do zdaj uspešno zastopale v tujini, ustrezno usposobljenih sodnikov gasilskošportnih tekmovalnih disciplin in mnogih organizacijskih izkušenj smo prepoznali, da smo sposobni tudi za organizacijo dogodkov na najvišji svetovni ravni. Gasilska olimpijada Celje 2022 nam prinaša dodaten kamenček v mozaiku znanj in organizacijskih sposobnosti. Zato se lahko brez sramu ali slabe vesti postavimo ob bok najbolj razvitim gasilskim državam na svetu.

Zakaj je Gasilska zveza Slovenije za prizorišče olimpijade izbrala Celje?

Janko Cerkvenik: Najprej smo preverili pogoje za izvedbo tekmovanja v več krajih. Ugotovili smo, da ima Celje vse pogoje, ki so zahtevani za izvedbo olimpijade. Ena od prednosti je, da je mesto v bližini različnih letališč, tako da bodo udeleženci preprosto potovali do prizorišča in nazaj domov. Knežje mesto ima tudi zanimivo turistično, kulturno in drugo ponudbo. To, da bodo udeleženci lahko spoznavali naše kraje in tudi okoliške znamenitosti, se mi zdi odlična priložnost za promocijo.

Glede na to, da je olimpijada poleti, na Primorskem tovrstnega dogodka na primer ne morejo gostiti, saj že beležijo povečan obisk turistov. O možnosti sodelovanja smo se predstavniki gasilske zveze med drugim pogovarjali z ljubljanskim županom, vendar je pojasnil, da je prestolnica poleti že preveč oblegana in nekatere zmogljivosti v poletnih mesecih niso na voljo.

Za športnike je olimpijada eno najpomembnejših tekmovanj. Zanj zelo garajo. Je tudi v gasilstvu to tako pomemben dogodek?

Janko Cerkvenik: Zagotovo je to v gasilstvu izjemno pomemben dogodek, ki ga vsi gasilci nestrpno pričakujejo. Tudi naš tekmovalni sistem je naravnan tako, da se olimpijade lahko udeležijo le najbolje pripravljene ekipe. Veseli me, da bomo slovenski gasilci po štirih letih priprav dočakali ta velik dogodek, ko se bomo lahko z veliko mednarodno gasilsko družino družili brez večjih omejitev in v prijateljskem vzdušju ter preizkusili svoje znanje in veščine na tekmovalnem področju.

Katere države so olimpijado gostile v preteklih letih?

Franci Petek: Mladinska olimpijada je vsaki dve leti, članska vsaka štiri leta. To pomeni, da sta vsaka štiri leta združeni mladinska in članska gasilska olimpijada, in tako bo letos tudi v Celju. Zadnje olimpijade so bile na primer v Avstriji, Švici, Franciji, na Poljskem, Češkem, Finskem, Danskem in Hrvaškem. Slovenija je leta 2011 gostila mladinsko gasilsko olimpijado v Kočevju, kjer je dobila veliko organizacijskih izkušenj. Zgodovina teh tekmovanj je zelo pestra, zajeli smo jo v posebnem zborniku in v njem omenili udeležbo vseh slovenskih tekmovalcev.

Katere države so velesile v gasilstvu?

Franci Petek: V tekmovalnem delu smo Slovenci zagotovo velesila. Čeprav je obdobje tekmovanj pod slovensko zastavo zelo kratko, smo v gasilstvu zbrali veliko olimpijskih prvakov. Prava posebnost je, da je eno gasilsko društvo osvojilo tri olimpijske zlate medalje. Gasilci iz Šmartnega na Pohorju so trikratni zaporedni olimpijski prvaki, olimpijsko zlato so ob tem osvojili še enkrat. V vsej konkurenci so med najmočnejšimi velesilami zagotovo Avstrijci in Nemci. Dobre uvrstitve dosegajo tudi Južni Tirolci, Poljaki, Čehi, Hrvati. Nekoliko slabše rezultate v tekmovalnem delu imajo skandinavske države. Gasilska tekmovanja so tam prisotna, a so nekoliko slabše razvita.

Katere ekipe sestavljajo slovensko reprezentanco? Morda katera ekipa prihaja tudi s Celjskega?

Franci Petek: Na olimpijadi bo nastopilo 19 slovenskih ekip iz različnih krajev. Med drugim prihajajo z notranjskega, gorenjskega, mariborskega, dolenjskega, podravskega, belokranjskega in pomurskega konca. Žal sodelujoči ne prihajajo s Celjskega. Zelo blizu uvrstitvi je bila ekipa iz Nove Cerkve, a se ji je uvrstitev za las izmuznila. Na mladinski olimpijadi bo s celjskega konca, natančneje iz Savinjsko-Šaleške regije, sodelovala ekipa z Andraža nad Polzelo.

V katerih disciplinah bodo nastopali tekmovalci?

Franci Petek: Olimpijada ima dva dela, tradicionalnega in športnega. V tradicionalnem delu je veliko disciplin, ki so neposredno povezane z gasilstvom. Članske ekipe tekmujejo z motorno brizgalno in v štafeti z ovirami. Mladinski del tekmovanja je sestavljen iz mladinske vaje z ovirami in iz štafete z ovirami na 400 metrov.

Športni del ni tako močno povezan z gasilstvom, a bo kljub temu tekmovanje za gledalce zelo zanimivo. V športnem delu sta na primer zastopani štafeta na sto metrov in mokra vaja, kjer se vse dogaja zelo hitro. Pri mokri vaji tekmovalci tečejo s cevmi, s pomočjo ročnika morajo zadeti tarčo. Zelo zanimivo je tudi tekmovanje s kljukasto lestvijo. Tekmovalci morajo preteči 30 metrov, s pomočjo kljukaste lestve se povzpnejo v tretje nadstropje. Najboljši gasilci to nalogo opravijo v samo 13 sekundah. Res si želim, da bi obiskovalci obiskali tekmovanje, si ogledali discipline in podprli tekmovalce.

Bodo ekipe pred tekmovanji morda imele kakšne treninge?

Franci Petek: Prvi trije dnevi bodo posvečeni treningom. Ti so zelo pomembni, da tekmovalci spoznajo opremo. Oprema je natančno označena, kar pomeni, da tekmovalci na treningu in tekmovanju uporabljajo isto. Trenirajo pred sodniško komisijo, ki jih opozarja na pravilno izvedbo vaj. Zato lahko na treningu odpravijo veliko napak. Tako na treningu kot na tekmovanju nastopajo pred isto sodniško komisijo.

Del športnih tekmovanj bo že pred uradnim večernim odprtjem gasilske olimpijade. V četrtek bodo svoje spretnosti pokazali mladinci, v petek bodo tekmovali člani iz skupine A, v soboto se bodo pomerile članice različnih skupin, poklicni gasilci in člani skupine B.

Janko Cekvenik: Del treningov bo dva dni tudi na šentjurskem stadionu. Zahvaljujem se tamkajšnji občini, ki nam je prisluhnila in pomagala. Na voljo nam je dala vso potrebno infrastrukturo. Glede na to, da sem občan Šentjurja, sem tamkajšnji občinski upravi res hvaležen.

Kdo so sodniki, od kod prihajajo in ali bodo med njimi tudi Slovenci?

Franci Petek: Zasedba sodnikov je mednarodna. Vsaka sodelujoča država na olimpijadi ima svojo kvoto sodnikov. Na olimpijadi sodeluje največja možna kvota naših sodnikov. Gre za odlične sodnike, ki opravljajo najbolj odgovorne naloge. Vsaka od devetih prog ima svojega predsednika in iz naše države prihajata kar dva. Vsi, ki bodo delili pravico, so morali že lani opraviti izobraževanje. Mednarodna organizacija gasilskih in reševalnih služb sodniške ekipe sestavi tako, da so v vsaki vrhunski sodniki in tudi sodniki iz držav, kjer so gasilska tekmovanja nekoliko slabše razvita. Cilj je, da izkušenejši sodniki prevzamejo zahtevnejše naloge.

Kako je s financami? Koliko znaša proračun olimpijade in kako boste zagotovili denar?

Janko Cerkvenik: Ocenjujemo, da nas bo ta projekt stal 1,6 milijona evrov. Levji delež predstavljajo kotizacije držav, iz katerih prihajajo tekmovalne ekipe. Pri plačilu stroškov nam je veliko pomagala naša država. Organizacijo olimpijade so podprla številna podjetja in tudi ustanove, ki so s tem pokazale svojo družbeno odgovorno vlogo. Nekateri so prispevali denar, drugi material. Slovenska vojska bo na primer poskrbela za kuhanje vseh glavnih obrokov, kar je nedvomno pomemben prispevek. Nekateri donatorji so prispevali živila, kar je tudi izjemno dragoceno. Upam, da bomo uspeli pokriti vse stroške.

Gasilska zveza te olimpijade ni organizirala, da bi z njo zaslužila. Če bodo vsi prihodki zadostovali za plačilo stroškov, bomo povsem zadovoljni. Najbolj pomembna je izkušnja za obiskovalce in tekmovalce. Mislim, da bodo v svet ponesli lepe vtise iz naše države ter dobro mnenje o naši gasilski dejavnosti.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku