Grenak priokus političnega neimenovanja
»Ko strnem misli in pogledam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi moral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stvari kot nekaj dobrega,« pravi Suzi Kvas. Zavod je vodila 22 let ter v Celje pripeljala številne projekte in programe socialnega varstva. V tem času, kar ji priznavajo tudi v občini, je s svojimi sodelavci postavila zavod za zgled drugim ustanovam po Sloveniji, ki nudijo socialnovarstvene storitve ranljivim skupinam ljudi. A brez političnega vpliva na njeno neimenovanje za ponovno vodenje verjetno ni šlo, kar je, pravi, čutila. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Rok Deželak)
Kvasova brez dlake na jeziku pove, da je bila odločitev dela celjske politike o njenem neimenovanju vezana tudi na sodni postopek, kjer se je znašla kot odgovorna oseba Socia. Prvoobtožena v tem primeru, kjer gre za domnevno oškodovanje Evropske unije zaradi evropskih sredstev, je direktorica celjske družbe Griffin Tanja Čajavec, ne Kvasova. Tožilstvo Čajavčevi očita preslepitev pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti. Čajavčeva je svoje podjetje leta 2017 prijavila za izvedbo projektov socialne aktivacije, pri čemer naj bi navajala kar nekaj okoliščin, ki naj ne bi bile resnične, kot so strokovna usposobljenost in delovne izkušnje zaposlenih, ki naj bi delali kot strokovni sodelavci oziroma vodje teh projektov. Kvasova se je v tej zgodbi znašla, ker je Čajavčeva Socio navedla kot projektnega partnerja. Vendar Kvasova verjame, da bo sodišče na podlagi vseh dokazov ugotovilo, kot pravi, da »niti Socio niti jaz v tem primeru nisva pridobila nobenih sredstev ali se s tem okoristila«.
Projektno partnerstvo Socia s prvoobtoženo Čajavčevo je pustilo svoj pečat na njenem delu, priznava: »Ne Socio ne jaz nisva storila nobene nepravilnosti in to bo proces pokazal. Ne verjamem, da se mi bo potem kdorkoli opravičil. Zdaj to sploh ni več pomembno, je pa pomembno to, da pri sebi vem, da smo v Sociu delali dobro in uspešno. Žal mi je le, da zaradi neutemeljenih obtožb, za katere se bo izkazalo, da niso resnične, mnogi pozabijo na vsa leta dobrega in uspešnega dela za lokalno okolje,« je jasna Kvasova. Ne skriva, da je uspešno delovanje Socia povzročilo, da so se nanjo kot na direktorico pogosto »lepili« tudi lokalni koristoljubneži. »Marsikdo me je v tem času razočaral, saj sem jih spoznala v pravi luči. So ljudje, ki stopajo s teboj samo zaradi nekaterih stvari in ne zaradi iskrenosti,« doda.
Ne glede na to, kako je politika v Celju »odločila«, da ne bo več direktorica tega zavoda, Kvasova pravi, da vodenje zavoda predaja v dobre roke Ireni Romih, ki delovanje zavoda tudi dobro pozna. To je bila tudi želja Kvasove, in sicer da bi zavod vodil nekdo, ki ima izkušnje s socialnovarstvenimi storitvami.
»Nova direktorica izhaja iz našega zavoda, 20 let je bila ob meni, spremljala je razvoj Socia, bila je tudi vodja progama, ki ga izvajamo. Želim, da bi nadaljevala uspešno delo in da bodo imeli zaposleni še naprej posluh in razumevanje za nadaljnji razvoj dejavnosti in pomoč uporabnikom ter ranljivim skupinam ljudi. Upam, da bodo programi socialnovarstvenih storitev še naprej v Celju dobro podprti in da se bodo razvijali v nove oblike,« dodaja Kvasova. Kakšno zanimanje je bilo dejansko v ozadju za to delovno mesto, kaže podatek, da se je med imeni kandidatov znašlo tudi kakšno iz lokalne politike …
Kvasova je nov izziv našla na položaju generalne sekretarke Socialne zbornice Slovenije, ki je tudi krovna organizacija za področje socialnovarstvenih storitev v celotni državi. Vizija je, dodaja sogovornica, da imajo organizacije, ki izvajajo te storitve, pod okriljem Socialne zbornice varnost, hkrati pa ima zbornica tudi možnost povezave z ministrstvom, ki mora ne le slišati, ampak tudi upoštevati mnenja s terena in celotne socialnovarstvene stroke.
Več podrobnosti v tiskani izdaji Novega tednika.
