Arhiv NTRC

Da od predsednika republike pričakujemo predvsem povezovanje, preseganje razlik in moralno avtoriteto, pravi antropolog dr. Dan Podjed. Povedal je, da so nam nekdanji predsedniki republike ostali v spominu predvsem po človeških in ne zgolj političnih potezah. Letošnje predsedniške volitve se mu zdijo prelomne, saj se poslavlja Borut Pahor, ki se je s svojimi objavami na družbenih omrežjih uveljavil kot vplivnež.

Čeprav mislimo, da so naše odločitve predvsem razumske, so pogosto tudi čustvene, poudarja Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Podobno kot se za nakup vozila ali prenovo večstanovanjske stavbe odločamo na podlagi najrazličnejših motivacijskih dejavnikov, od cene do všečnosti in mnenja sosedov, se pri izbiri predsednice ali predsednika odločamo na podlagi zavestnih in podzavestnih, čustvenih in razumskih dejavnikov. Eden ključnih je, kaj menijo drugi. Mnenje se namreč oblikuje predvsem v skupnosti.«

Bi lahko rekli, da se volivci na predsedniških volitvah odločamo predvsem na osnovi čustvene inteligence?

Nad izrazom čustvena inteligenca nisem najbolj navdušen. Čustva so duševna stanja, ki jih občutimo ob stiku z ljudmi in okoljem, inteligenca pa je sposobnost reševanja težav. Zagotovo pa se odločamo na podlagi čustev, in to pogosteje kot na podlagi racionalnih informacij. Glede na to, da živimo v času »družbe spektakla«, ko je podoba na Instagramu pogosto pomembnejša od vsebinskih argumentov, se je takšen način odločanja še okrepil.

Kakšnega predsednika želimo Slovenci? Kaj od njega pričakujemo?

Zdi se mi, da predvsem pogledujemo nazaj in idealiziramo tiste, ki so Sloveniji predsedovali v preteklosti, a pozabljamo, da se je svet medtem spremenil. Od predsednika pričakujemo predvsem povezovanje, preseganje razlik in tisto, čemur se sedanji predsednik Borut Pahor izogiba. Večkrat je namreč zatrdil, da ne namerava biti moralna avtoriteta. Ampak kaj je predsednik lahko drugega kot moralna avtoriteta? Ravno to ljudje v postfaktičnem času, ko ne vedo, komu verjeti, potrebujejo in pogrešajo. Iščejo torej osebo, ki jim bo kazala pot v boljšo prihodnost.

Kdo od dosedanjih predsednikov je tem pričakovanjem najbolj ustregel oziroma je bil najbolj priljubljen med državljani?

Menim, da tej predstavi najbolj ustreza Janez Drnovšek, in sicer takrat, ko se je iz tehnokratskega predsednika vlade prelevil v idealističnega predsednika države, ki je bil odprt celo za duhovne teme. Ljudem se je posebej vtisnil v spomin prizor, ko je romski skupnosti peljal bivalnik, ker so ji pred božičnimi prazniki porušili bivališča in bi ostala na mrazu. Jezni domačini v Ambrusu so kamion z bivalnikom takrat ustavili, Drnovšek s črno čepico na glavi pa je stopil mednje in jim zabrusil: »Dajmo vsaj toliko pomagati kot ljudje. Ali ste vi ljudje ali kaj ste?« Zaradi takšnih potez, ki niso bile zgolj politično všečne, ampak predvsem človeške, je ostal globoko zapisan v spominu državljanov.

Katere osebnostne lastnosti so najbolj zaželene pri opravljanju nalog predsednika republike?

Trenutno najbolj manjka moralni kompas. Ozaljšane podobe in lepe besede, ki jih politiki sicer uporabljajo pri komuniciranju z ljudstvom, so kvečjemu obliž na rane in ne dolgoročna rešitev. Čas je, da kot v znanstvenofantastičnem filmu Matrica vzamemo rdečo tabletko in se soočimo z resnico, namesto da živimo v virtualni resničnosti in ližemo modro tabletko.

Foto: Gov.si

Preberite več v Novem tedniku