Arhiv NTRC

Bil je občinski svetnik v Radečah, nato tamkajšnji župan, od leta 2004 je poslanec v državnem zboru. Pravi, da to, ali je (bil) bolj koristen v lokalni ali državni politiki, težko oceni. »Verjetno lahko o tem presodijo volivci, ki sem jih doslej zastopal. Kjerkoli sem bil, sem se z enakim žarom trudil, da bi nekatere stvari spremenil na bolje. Ko sem bil župan, sem videl, da lahko z nekaterimi razvojnimi potezami v Občini Radeče naredim korak naprej. To ›župansko razmišljanje‹ mi pomaga tudi pri delu v parlamentu. Za tistega, ki se odloči za politiko, je zagotovo dobro, da jo spozna na različnih ravneh, od dela v krajevni skupnosti, občinskem svetu ali do vloge župana.«

Z radeškim županom Tomažem Režunom (ki je tudi iz vrst SD) ste se konec lanskega leta med prvimi v državi odzvali na energetsko krizo in dali pobudo, da bi občina občanom pomagala s subvencijo pri plačilu električne energije. Ste se s takšno pobudo obrnili tudi na Občino Laško in tamkajšnjega župana Franca Zdolška (ki je iz vrst stranke SLS)?

Pri svojem dolgoletnem delu v politiki se ne obremenjujem s tem, kdo je v kateri stranki. Ljudi ocenjujem po tem, kaj delajo, kako razmišljajo in kakšne so njihove vrednote. S Francem Zdolškom dobro sodelujem, a je res, da z njim nisem toliko v stiku kot z radeškim županom, s katerim se že dolgo poznava in sva prijatelja. S pobudo za subvencijo pri plačilu električne energije sem želel pomagati ljudem. Nekaj pobud, ki sem jih dal v Radečah, so sprejeli tudi drugi župani iz vrst SD po Sloveniji. Občinski svetniki iz vrst SD so jih dali tudi v občinah, ki jih vodijo župani iz drugih strank. A se občine razlikujejo po tem, kakšne so cene energije. V Laškem problematike glede previsokih cen nisem zaznal.

Kako kot poslanec sicer sodelujete z župani v drugih slovenskih občinah?

Izkušnje, ki sem jih pridobil kot župan, me spremljajo še danes. Župane razumem in menim, da so v krizi, ki nas je doletela pred desetletjem, in tudi v nedavni zdravstveni krizi opravili pomembno delo. Župani in občinski svetniki imajo neposreden stik z ljudmi. Med ključnimi izzivi, ki jih je treba urediti na področju lokalne samouprave, je financiranje občin. Vsi se strinjamo, da je treba oblikovati pokrajine, vendar je to politični projekt. Nekatere pristojnosti upravnih enot, na primer glede izdaj gradbenih dovoljenj, bi bilo po mojem mnenju dobro podeliti občinam. Župani so namreč tisti, ki vedo, kako lahko razvijajo občino, in so pri odločanju bolj učinkoviti kot javni uslužbenci upravnih enot.

Ženskam v občini Radeče ste se verjetno prikupili s potezo ob osmem marcu, ko ste jih povabili v kavarne na brezplačno kavo ali čaj. Kdo je poravnal račune – stranka SD ali vi osebno?

Za podobne geste se trudimo že dolgo časa, ne le zdaj, pred volitvami. Socialni demokrati v Laškem in Radečah smo lani in letos organizirali obdarovanje otrok za božič, prvega maja v Radečah ljudi povabimo na golaž. Vrednote, ki jih imava tako naša stranka kot jaz, nas spremljajo ves čas, ne glede na volitve. Za napitke za dame ob osmem marcu so pol denarja prispevali radeški občinski svetniki in pol midva s tamkajšnjim županom.

Počasi tudi v Sloveniji spoznavamo pomen zelene politike. Celjani že desetletja čakamo na celovito sanacijo kotline. Zakaj je še nismo dočakali? Zakaj nepovezani poslanki Janji Sluga ni nikoli uspelo zakona spraviti skozi proceduro?

Mislim, da moramo poskrbeti za sanacijo Celjske kotline. Tako jaz kot stranka SD sva doslej tovrstna prizadevanja vedno podprla. Težava je, da so nekateri predlogi zakonov vloženi tik pred volitvami. Po mojem mnenju se predlogov zakonov, ki niso nujno potrebni, ne bi smelo vlagati mesec pred volitvami, saj dobijo predznak predvolilnih zgodb. Zato se zdi, kot da poslanci z njimi nimajo iskrenih namenov. Problematiko Celjske kotline je treba urediti. Če bomo Socialni demokrati v vladi, bomo za to poskrbeli. Res je, da smo že bili v vladi, a nekaterih stvari nismo postorili – glede tega moramo biti samokritični. A marsikaj se spreminja, za nami so dolgoletne izkušnje in verjamem, da bomo zdaj pri tem uspešni. Zelo pomembno je namreč, v kakšnem okolju živimo.

Foto: Andraž Purg - GrupA

»Na desni strani je le ena močna stranka z enim močnim vodjem. Na levi sredini si želimo več demokracije, več odprtosti. Razdrobljenost je posledica tega, da vsaka stranka misli, da lahko sama prodre s svojimi idejami.«

»V drugih demokratičnih državah v Evropi so stranke z imeni in s priimki vodij prava redkost. Težava je, ko v parlament pride stranka, ki ima 36 poslancev, nato pa se izkaže, da so eni skrajno levi, drugi liberalni ter tretji skrajno desni. Takšno stranko lahko njen predsednik skupaj drži morda leto ali dve, več ne.«

»Nekateri ministri sedanje vlade obiskujejo gradbišča in spremljajo projekte, za katere so bili načrti pripravljeni v času nekdanjih ministrov v prejšnjih vladah. Mislim, da bi morali v Sloveniji znati pohvaliti, kar je dobrega, in brez strahu povedati, če je kaj narobe. Čeprav imamo drugačne politične vrednote, ni treba vzbujati sovraštva.«

Preberite več v Novem tedniku