Arhiv NTRC

Mlad je stopil v čevlje župana, a postaja vedno bolj suveren, ne »pada« več na poskuse politične neiskrenosti večnih političnih obrazov Celja. Zaveda se, da en človek ne more vedeti ali narediti vsega, pri čemer se da skupaj doseči veliko. Predvsem se zaveda tudi, da je mnenje javnosti ključnega pomena.

Celjani radi opozarjajo na nekatere stvari v Celju, kar je prav. So torej dovolj dejavni, ko govorimo o razvoju mesta?

Lahko rečem, da smo Celjani precej specifični in tudi zelo kritični. Zelo neposredno znamo izpostaviti, če kaj komu ni všeč. Dobro pa se je zavedati in tudi tako ravnati, da naredimo več kot odgovorni, aktivni pobudniki, torej da so naše ideje oz. kritike izdelane in usmerjene v izvedljivost. To je namreč tisto, k čemur se usmerjajo sodobna mesta, h krepitvi vseh orodij participacije in na tem področju moramo tudi v Celju storiti še veliko. Prvi korak smo naredili na področju mladine, kjer mladinski center vodi participativni proračun za mlade. Takšen model želimo vzpostaviti tudi na občinski ravni. Pristopamo torej k različnim načinom snovanja vsebin in izdelave projektov, tudi gradbenih in urbanističnih, na podlagi participacije. Tako smo zasnovali prenovo Kajuhovega doma, igrišče na Brodarjevi, trenutno nastaja projekt za Medlog, vse v sodelovanju z ljudmi. Nedavno smo izvedli anketo »Pa ki ti žviš?«, s katero smo zajeli mnenja o stanovanjskih vprašanjih v našem mestu in dobili širok odziv ljudi. Na področju sodelovanja, pobud je še ogromno prostora za razvoj. Ena od prednosti takega pristopa je vzpostavitev trdne vezi z ljudmi in ustvarjanje modelov za nenehno sodelovanje in pretok informacij med uporabniki mestnih storitev in njihovimi ponudniki.

Kakšna sta »pretok informacij« in sodelovanje med svetniki? Na začetku svojega mandata ste bili zelo optimistični glede sodelovanja med političnimi občinskimi veljaki.

Sodelovanje s svetniki že od začetka svojega županovanja ocenjujem kot pozitivno. Mestni svet ima konstruktivno držo do projektov, ki jih pripravljamo in ki smo jih ne nazadnje zastavili skupaj. Ravno te dni sem ponovno prebral zapiske takratnih pogovorov s strankami in ugotavljam, da dobro zasledujemo želje in prioritete političnih strank, zato so tudi glasovanja v mestnem svetu večinoma soglasna. Verjamem, da lahko tako naredimo veliko dobrega za Celje. Tudi med seboj se dobro poznamo, saj smo večinoma sodelovali že pred tem mandatom. Tako da drug za drugega dobro vemo, kdaj je v svoji razpravi kdo iskren in kdaj je komunikacija bolj v smislu »pro forma«. Kritike so pogosto konstruktivne in tudi koristne. En človek ne more vedeti vsega in vsaka izhodiščna ideja ni vedno optimalna. Ocenjujem, da gredo razprave v mestnem svetu v dobro smer. Tudi ob preteklem proračunu je bilo kar nekaj razprave, v drugem branju je bilo veliko pripomb tudi upoštevanih. Je pa res, da smo tokratni proračun sprejemali v posebnih okoliščinah in ob podatkih grozljivo nizke povprečnine. Med prvim in drugim branjem je prišlo do sprememb, da smo na podlagi povišanja povprečnine na koncu proračun zastavili kar zadovoljivo.

V politiki brez polen ne gre. Imate kdaj občutek, da vas želi kdo ovirati ne le v mestnem svetu, ampak nasploh …?

Da. Včasih je pri nekaterih prisotna neiskrenost. To zaznam. Ampak odločitev o neki stvari je na koncu vedno sprejeta v skladu z ekonomičnostjo, s pravičnostjo in z vrednotami, ki jih imam. Name razni poskusi manipulacije težko vplivajo, čeprav je včasih pri kom prisotna želja, da s svojim delom ne bi uspel. Poudarjam, da ne smemo posploševati, z večino sodelavcev, partnerjev in občanov imamo podobno smer razmišljanja in željo, da bi Celju šlo še naprej dobro. Želimo si, da bi obdobje, ki nam je bilo zaupano v upravljanje na volitvah, izkoristili za izvedbo sprememb, za katere smo bili tudi izvoljeni.

Kritike ljudi se vedno najdejo. Nekatere so celo upravičene.

Za vsako spremembo ali poseg v prostor je normalno, da se pojavijo tudi kritike. Toda to, da so pogoste, ne pomeni, da jih ni treba upoštevati. Če jih poslušaš, lahko vidiš v njih veliko koristnega za nadaljnje delo in tudi za komuniciranje z ljudmi. Pogosto pa se lahko tisti, ki kritizira, usmeri v akcijo tudi sam. Poglejva primer: nekdo se sprehaja po pomladno cvetočem, urejenem parku, in zagleda na tleh pet papirčkov, ki jih je vrana zmetala iz koša in ki popolnoma pokvarijo lepo sliko. V trenutku se razjezi, fotografira in to objavi na družbenem omrežju in s tem razburi še 50 ljudi.Namesto da bi sam pobral smeri, jih vrgel v koš in bi bila težava rešena in slika drugačna. Želim povedati, da smo pri marsikateri stvari, ki nas moti, lahko tudi sami tisti, ki jo spremenimo na bolje. Vsekakor se zavedam, da so mnenja, ki se porajajo v našem okolju, dober »lakmusov papir« za naše delo. Predvsem tista, kjer so kritike glasne, pomenijo, da so tudi problemi bolj pereči in pomembni. In v Celju je kar nekaj takšnih tem.

Omenili ste mestni park. Tam je smeti najmanj, v oči bodejo oči stare in dotrajane klopi ...

Z javnimi službami, mestnimi četrtmi in s krajevnimi skupnostmi se v Celju res trudimo, da je mesto urejeno. Vemo, da je lani Celje dobilo tudi nagrado za urejenost in gostoljubnost, kar priča o dejavnosti javnih komunalnih služb, a ne moremo biti vedno in povsod na zeleni veji. Strinjam se, da je mestni park v slabem stanju. Precej poškodb je povzročila tudi lanska poplava, na travi je še veliko mulja, ki ga močnejši dež vedno znova nanese na poti. Strinjam se tudi, da so klopi iz različnih časov in da so različnih slogov … Ravno letos je s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje predvidena zamenjava vseh klopi v parku, enako smo lani urbano opremo začeli urejati že na Savinjskem nabrežju. Marca je bil park urejen z vidika vrtnarskih del, trenutno potekajo zaključna dela pri zamenjavi igrišča, ki ga je uničilo lansko neurje, pripravljamo tudi projekt za ureditev poti. Potrudili se bomo, da bomo ta čas popoplavne sanacije izkoristili tudi za nadgradnjo infrastrukture v parku.

Ko se ozrete na svoj mandat, ste zadovoljni s projekti, ki jih je občina izvedla?

Moje županovanje je sovpadlo z zaključevanjem pretekle finančne perspektive, ki je bila iz leta 2021 podaljšana do konca 2023, kar pomeni, da smo se ogromno ukvarjali s finančnim zaključevanjem projektov in z njihovimi izvedbami. Lani je bilo zato leto bogatih pridobitev za Celje predvsem na področju komunalne infrastrukture. Končali smo projekt soseske DN 10, ki zame osebno pomeni eno najboljših naložb evropskih sredstev v pretekli perspektivi. Ravno je končan projekt oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi ulici, DRSI končuje projekt gradnje kolesarskih stez proti Šentjurju in Žalcu, pričakujemo začetek gradnje mostu v Liscah. Hkrati smo s polno sapo v novi finančni perspektivi, za katero se dokumentacijo pospešeno pripravlja in je močno vpeta naša nova ekipa. Soočili smo se s precej slabo pripravljenostjo občine na novo evropsko perspektivo in temu smo v lanskem in letošnjem letu namenili kar veliko energije. Pomemben je program CTN, gre za naložbe na področju trajnostnega urbanega razvoja, ki je ključen vir investicijskega denarja za mestne občine. Namenjenih nam je malo več kot 13 in pol milijonov evrov. V ta sklop spadajo že potrjen projekt Center urbanega dogajanja, ureditev zelenega območja Medloga in Škapinove ulice, ureditev Ceste na grad z obnovo Popovičeve ulice ter varne šolske poti na Skalni kleti. V prihodnje bomo osredotočeni tudi na dograditev kanalizacijskega omrežja, v idejni fazi je širitev čistilne naprave v Škofji vasi. Razmišljamo o novi vodarni v Socki, ki bi nadomestila vitanjski vodni vir in omogočila oskrbo z vodo tudi v primeru neurij, torej brez zakalitve in nujnosti prekuhavanja. Z vidika evropskega denarja je perspektiva jasna, ogromno energije usmerjamo še v dodatne možne razpise, ki niso vezani na slovensko kohezijsko politiko, ampak so neposredni. Lani smo pripravili obsežno dokumentacijo za prijavo na razpis s področja podjetništva, prijavljamo se tudi na pozive ministrstev. Znano je, da smo bili uspešni v projektu ureditve Grajske poti, pridobili smo sredstva za prenovo steze na Kladivarju, v kratkem začenjamo tudi s prenovo nogometnega stadiona, kjer bomo prav tako kandidirali za razpisna sredstva Fundacije za šport in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Verjamem, da bomo tudi letos uspešni, za kar sem hvaležen našim strokovnim službam, ki pripravljajo zelo zahtevno dokumentacijo.

Prej ste omenili slabo pripravljenost občine. Kaj ste mislili s tem?

Ob našem prihodu projektna dokumentacija in projekti, ki bi bili primerni za novo finančno perspektivo, praktično niso bili pripravljeni. Odgovorno je namreč imeti ideje, projekte, ki ustrezajo znanim razvojnim ciljem. Vemo, kakšna je kohezijska politika in njene programske usmeritve, lahko bi bilo več razdelanih projektov, ki bi bili že pripravljeni za razpise. Ne glede na vse je to tudi priložnost, da sodelujemo pri snovanju projektovin njihovem razvoju v skladu s sodobnimi smernicami in trajnostnimi vrednotami. Bi pa bi omenil enega najpomembnejših projektov, ki smo ga prevzeli v skrb od Direkcije za vode in kjer smo fazo pridobivanja zemljišč in gradbenih dovoljenj dodelali lani,in sicer gre za dodatno protipoplavno zaščito mesta. Na tem mestu velika zahvala sodelavcem za to veliko in zahtevno opravljeno delo.Upam in računam, da bo Direkcija RS za vode izvedbeni del teh petih sklopov izvedla v roku, ki ga narekujejo sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost.

Kaj pa Celebus in Kolesce? Občina se zelo rada pohvali, da ju ljudje uporabljajo. Ampak veliko je tudi negodovanj, da predvsem pri Celebusu niso ravno idealne linije.

Gre za pomembna projekta z vidika trajnostne mobilnosti, a tudi finančno zahteven, zato pri Celebusu ni preprosto hitro ukrepati ali česa spreminjati. Že ob začetku mojega mandata smo dobili veliko informacij, vsega ne moremo rešiti naenkrat, a smo kljub temu pristopili k nekaterim spremembam na linijah in uvedli novo linijo Medlog–Babno. Na najbolj obremenjenih avtobusnih linijah bomo najverjetneje uvedli še več voženj, bolj odročne lokacije bomo morali opremiti z dodatnimi linijami. Trenutno pripravljamo dokumentacijo za nabavo novih električnih vozil, kar je za velikost Celja ustrezna rešitev. Tako pri Celebusu kot Kolescu je treba poudariti, da se Celje razvija v smeri pametnega mesta. To ne pomeni v smislu vodenja mesta preko telefona, ampak da so storitve prepletene in dobro povezane ter zastavljene glede na potrebe občanov in na utrip mesta. Moramo zasledovati odzivnost, kjer nas čaka še kar nekaj izzivov in izboljšav, kajti uporabniki so tisti, ki podajo informacije iz prve roke.

Ko omenjate trajnostno mobilnost, se vam zdi, da so zaposleni v občini, a tudi v drugih ustanovah v mestu res dober zgled? Občani vidijo, da marsikdo parkira v primestnih naseljih, tam zasede parkirno mesto stanovalcev, nato se odpravi na delo v središče mesta. Ljudje to vidijo in si mislijo svoje, ko občina govori, kako je dobro priti v mesto peš ali s kolesom.

Razumem, kaj mislite, a ne poznam konkretnih primerov. Celje je res parkirno preobremenjeno, v središču je ogromno delovnih mest. Pozivamo svoje sodelavce, naj uporabljajo metode trajnostne mobilnosti. Prihodnost vseh mest bo takšna, da se bodo parkirna mesta umikala na obrobje. Vemo, da imajo stanovalci mestnega jedra težave s parkiranjem in z dostopnostjo z vozili, kar otežuje bivanje v mestnem jedru. Enako je v mestnih naseljih. Treba je razumeti, da so se časi spremenili. Soseske so bile nekoč načrtovane za neko število vozil, danes pa je vozil vsaj dvakrat več kot nekoč. Očitno bomo vsi morali priti do spoznanja, da če imaš litrsko steklenico, vanjo ne moreš naliti dveh litrov vode. Tudi pri sebi bomo morali začeti razmišljati o spremembah in razumeti, da širitev parkiranja znotraj mestnih omejitev ni mogoča.

Je v mestnem jedru res več priseljevanja tujih državljanov?

Mesta se morajo prilagoditi na spremembe, morajo poiskati rešitev v smislu izobrazbe in vključevanja tujcev. Če tega ne bomo naredili, se lahko na nekaterih ravneh pojavijo težave. Država mora zagotoviti dodatne kadre v šolah, vrtcih in ustanovah za hitrejše vključevanje. To so nujni predpogoji, da bomo prebrodili to obdobje in resničnost, v kateri smo, ter da bomo s to resničnostjo živeli brez sporov in težav. V nekaterih okoljih se situacija že preveša v spore, tudi v Celju je kdaj kakšna slaba volja glede tega. Splošno gledano se mesto s priseljevanjem dobro sooča in za to sem hvaležen vsem, ki delajo v izpostavljenih poklicih. Mislim, da mora država zagotoviti pomoč z dodatnimi kadri in s spremenjeno zakonodajo na nekaterih področjih.

Se vam zdi središče mesta dovolj »živo«? Ogromno je prostorov, lokalov, ki so prazni.

Stanujem v mestnem jedru, poznam ga v vseh urah dneva. Mislim, da v primerjavi s podobnimi mesti po Evropi deluje dobro in da ga imamo Celjani radi. Veselim se vsake družine, ki pride v središče, vsakega podjetnika, ki se odloči svojo pot razvijati tukaj. Spoštujem vsakega, ki pri tem vztraja, saj to ustvarja energijo mesta. Drži, da je veliko praznih lokalov, kar je glede ne ekonomiko in dostopnost z avtomobili do trgovskih središč ter glede na spremenjene navade razumljivo, a mi je žal, da je tako. V središču so trenutno prazni trije lokali, ki so v občinski lasti. To so nekdanja Majolka, ki je potrebna večje obnove, ter dva lokala v Vodnikovi ulici in na Glavnem trgu. Občina svoje prostore uspešno oddaja. Pri zasebnikih se zatika zaradi različnih razlogov, saj prihaja do nesoglasij zaradi najemnin in vlaganja v prostore. Na občini smo zato lani popisali vse prazne lokale v mestu. Če je to mogoče, jih občina odkupi, uredi in jih odda v najem. Pri tem dosegamo zadovoljive rezultate. Vesel sem, da smo se lani odločili za projekt začasne rabe prostora na Glavnem trgu, kjer se je do zdaj zvrstilo ogromno najemnikov, in verjamem, da bo v takšnem načinu sodelovanja morda kdo dobil navdih za poslovno odločitev. Dejaven pristop občine in župana je tu zelo pomemben, saj je treba z gospodarstveniki, najemniki in s stanovalci mestnega jedra komunicirati, spore reševati takoj, saj le tako pride do pozitivnega razvoja. V mestnem jedru ne gre samo za prireditve, ko pride množica ljudi, ki po njih tudi odide. Gre tudi za tiste, ki tu bivajo ali delajo. Občutek praznine je predvsem ob večerih, ko na glavnih ulicah in trgih ni gostinskega vrveža, ampak se ta pojavlja v bolj zalednih atrijih. V mestu je na primer Špital pri čudovitem atriju Vodnegastolpa, ki predstavlja referenčno prizorišče za urbano glasbo, pa Umetniška četrt, Mladinski center, Branibor in še mnogi drugi, ampak ko hodiš po glavnih ulicah, tega ne opaziš, ker je nekoliko skrito, čeprav se tam nekaj dogaja celo leto.

Če greste na sprehod z družino po Celju v popoldanskih urah, kaj pogrešate?

Nič. Družine se sprehajajo, otroci drvijo po različnih interesnih dejavnostih, v glasbeno šolo, ljudje pridejo v mesto na kavico, se družijo ...

… in če greste na sprehod ob nedeljah?

Takrat opažam, da je mesto vedno bolj živo. Pohvalno je, da se je nekaj gostincev odločilo, da bodo lokale odprli tudi ob nedeljah. Morda pogrešam še več možnosti za nedeljska kosila v središču mesta.

Na začetku mandata ste omenjali srečanja z občani. Jih še izvajate?

Da. In priznam, da je to ena bolj intenzivnih mesečnih obveznosti. Vsak mesec imam dan odprtih vrat in takrat se z občani, ki se najavijo, pogovorim sam ali s sodelavci, ki se pridružijo, da lahko rešimo probleme ljudi. Tak stik z občani zame pomeni tudi stik s problemi, ki jih ima mesto, občanom pa daje možnost za hitrejše rešitve oziroma celovito obravnavo njihovih težav. Največ vsebine teh pogovorov se nanaša na prostor, stanovanjsko problematiko. Pogosto ljudje pridejo tudi s pohvalami. Ravno pred kratkim je bila pri meni drugošolka, ki mi je pred obiskom poslala risbico, ob prihodu pa je izpostavila zelo pomembni vprašanji. Eno je bilo, kako lahko mesto poskrbi za večjo varnost živali v prometu. Vesel sem tudi, ker prihajajo občani, ki razmišljajo širše o prostoru, o varovanju okolja, humanitarnosti, izboljšavah javnega potniškega prometa in podobnem.

Se vas kdaj kakšna zgodba kot ta z deklico še posebej dotakne?

Da. Nedavno je bila pri meni gospa, ki sama skrbi za zelo bolnega odraslega sina. Sooča se s stisko, saj ne bo več zmogla tega početi, institucionalni oskrbi pa ne zaupa. Ko vidim, da človeku znotraj sistema, ki bi mu moral pomagati, zmanjkuje možnosti, se me to dotakne. Že pogovor včasih komu pomeni veliko. Hkrati tudi jaz občutim nemoč, ko vidim, da za vsako težavo ni rešitve.

Se zavedate, da je starejših v Celju vedno več? In da je zgodb starejših, ki trpijo in umirajo sami, v knežjem mestu veliko?

Glede na podatke, ki jih imam – tudi o demografiji – nas v naslednjih letih čaka velik izziv na tem področju. Dolgotrajna oskrba je tu ključna in nujna, v okviru tega tudi možnost varovanih stanovanj. Pred kratkim smo odprli Vilo Vodnikova ulica 14 z oskrbovanimi stanovanji, lani sprejeti prostorski akt že omogoča še eno takšno stavbo v Celju. Razmišljati bomo morali o dodatnih krepitvah podpornega sistema, da bi ljudje čim dlje ostali doma, bili čim bolj zdravi, samostojni in v dobri družbi. Tudi občina omogoča sistem pomoči na domu, ki je financiran iz občinskega proračuna. Glede na hitre spremembe in nenehno rast potreb je izziv tudi zagotavljanje kadrov. Država na tem področju občin ne sme prepuščati samih sebi. Kajti zmanjkuje možnosti za povečevanje financiranja tovrstnih socialnih vsebin. Na koncu lahko občine pristanemo na točki, kjer se bomo morale zadolževati že za poravnavo sprotnih obveznosti. Nalogo mest vidim v prostorskih pogojih in naložbah v gradnjo, nalogo države pa v tem, da poskrbi, da bo dovolj denarja za financiranje kadrov. Moramo slediti takšni družbeni ureditvi, ki bo starosti prijazna, kjer ljudje ne bodo ostajali sami in bo poskrbljeno za vsakogar.