Slovenija potrebuje deklaracijo o strpnosti
Malo več kot dve leti, devetnajst večerov in 29 gostov. Takšna je statistika Celjskih večerov, ki jih je v obdobju od oktobra 1990 do januarja 1993 najprej v Hotelu Evropa in nato v zdravilišču na Dobrni skupaj z Dragom Medvedom prirejal Jože Volfand. Po tridesetih letih je marsikaj, kar je bilo izrečenega na teh večerih, in tudi, kdo je na njih sodeloval, utonilo v pozabo. Zdaj je vse, kar se je takrat dogajalo in kakšen pomen so imeli celjski pogovori, zapisano v knjigi Jožeta Volfanda. »Nikoli prej in nikoli kasneje v Celje ni prišlo toliko pomembnih akterjev političnega življenja. Zato lahko rečemo, da je Celje pomembno prispevalo k intelektualnemu in političnemu življenju v začetku devetdesetih let,« je na predstavitvi knjige dejal Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je skupaj z Zgodovinskim arhivom Celje podprl njeno izdajo.
Jože Volfand, nekdanji novinar, publicist, družbeno-politični delavec ter še vedno kulturnik, podjetnik in založnik, predvsem pa ena najbolj znamenitih osebnosti Celja, je svojo novo knjigo naslovil Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije. Prvi del je namenil kratki kronologiji dogodkov med letoma 1989 in 1993 v Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji. Nato opisuje svojo poklicno pot, predvsem tisti del, ki ga imenuje »moje moderatorsko popotovanje« in ki ga je izklesal v enega najboljših voditeljev pogovorov. Začel je na nacionalni televiziji, kjer je kot prvi vodil oddaje v živo, nadaljeval deset let pri časopisu Delo, nato so prišli Celjski večeri ter kasneje še pogovori v organizaciji celjskega kluba podjetnikov Zlatorog in oddaje na velenjski televiziji.
Celjski večeri so zbližali politike in ljudi
Volfand pravi, da je bil vsak Celjski večer zgodba v treh dejanjih – ozadje, dialog in medijskih odmev. Zato so tudi osrednji del knjige o Celjskih večerih tridejanke vsakega srečanja. »To je spomin na ljudi, zelo izpostavljene osebnosti in akterje povsem novih družbenih obzorij. Obenem je tudi retrospektivni pogled, kako različno so krmarji nove zgodovine na Balkanu obračali krmilo, da bi se pripeljali v osamosvojitveni pristan. Šele z današnje perspektive je lažje ugotoviti, kako so, ne glede na želje, celjska srečanja soustvarjala glasnost dogajanj, v katera smo bili potisnjeni. Celje je bilo na zemljevidu zgodovinskega trenutka,« poudarja Volfand. »Nikjer drugje kot v Celju v tistih letih niso na takšnih družabnih pogovorih gostovali najvidnejši predstavniki politik iz vseh delov Jugoslavije. Celjski večeri so jih zbližali z ljudmi vsaj za trenutek.«
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
