Poplavna varnost : Kdo bo odstranil polomljena drevesa ob Voglajni?
Občani Šentjurja opozarjajo na poplavno ogroženost, direkcija za vode ne daje konkretnih odgovorov, kdaj bo na vrsti odstranjevanje polomljenih dreves ob Voglajni.
Šentjurčani so se že večkrat soočili s poplavami in z naraslimi vodami. V naše uredništvo je prispelo vprašanje občanov, ki jih zanima, zakaj se po več mesecih, odkar so ob Voglajni na območju industrijske cone Šentjur – jug podrta in polomljena drevesa, še nihče ni lotil njihovega odstranjevanja.
Vprašanje smo v začetku februarja poslali Direkciji RS za vode (DRSV). Pred dnevi smo vendarle prejeli odgovor, da bo čiščenje in odstranitev podrtega drevja ter naplavin izvedel koncesionar Nivo Eko v okviru rednega vzdrževanja vodotokov. Konkretnega odgovora, kdaj bodo drevesa odstranjena, nismo dobili. »Skladno z dinamiko, določeno v letnem načrtu vzdrževanja vodotokov,« pravijo pristojni.
Vpliv na pretočnost struge
Polomljena drevesa lahko ob močnejših nalivih zmanjšujejo pretočnost struge, povzročijo zajezitve pri mostovih ali nastanek plavnih čepov, kar lahko lokalno poveča poplavno ogroženost, pravijo v DRSV.
Problematika podrte in polomljene drevesne zarasti ob strugi Voglajne na območju industrijske cone v Šentjurju jim je znana. Gre za naravni vodotok, ki ima tudi naravovarstveni status, pravijo, zato so posegi v strugo in obrežni prostor omejeni in jih je mogoče izvajati le ob upoštevanju vodne in naravovarstvene zakonodaje ter ob soglasju pristojnih ustanov.
Dodajajo, da do podiranja in lomljenja dreves ob vodotokih prihaja predvsem zaradi naravnih procesov, kot so visoke vode, veter, staranje dreves, bolezni ter vremenski pojavi, kot sta snegolom ali žledolom. Takšni pojavi so za naravne rečne struge običajni.
Kdo bo čistil in kako?
Iz Občine Šentjur so sporočili, da redno spremljajo stanje v in ob vodotokih in pri tem sodelujejo s pristojno DRSV, ki je pristojni organ za ustrezno čiščenje in vzdrževanje območij vodotokov, kar velja tudi za Voglajno.
»Za omenjeno območje ob Voglajni v industrijski coni je občina poleg drugih območij, na katerih je potrebno čiščenje, pozvala direkcijo za uvrstitev v načrt izvajanja javne gospodarske službe. Direkcija je pri tem zagotovila, da bo dela na vodotokih načrtovala glede na prednostne cilje, pridobljena soglasja Zavoda RS za varstvo narave in razpoložljiva finančna sredstva,« so zapisali.
Kadar so vzdrževalna dela izvedena v okviru gospodarske javne službe urejanja voda, po besedah DRSV vključujejo odstranjevanje padlih in nevarnih dreves, plavnih ovir ter sanacijo poškodb na brežinah ali vodnih ureditvah. Dela so izvedena pod pogoji Zavoda RS za varstvo narave.
V DRSV pojasnjujejo, da je vzdrževanje vegetacije ob vodotokih drugega reda, kamor sodi tudi Voglajna, tudi naloga lastnikov oziroma uporabnikov priobalnih zemljišč. Ti morajo skrbeti za redno košnjo, odstranjevanje poškodovane zarasti, plavja in odpadkov. DRSV o teh obveznostih redno obvešča občine, da informacije posredujejo prebivalcem.
Občina Šentjur je pred časom prejela poziv DRSV, ki ga je posredovala krajevnim skupnostim, te pa so o potrebi vzdrževanja vegetacije obvestile krajane, lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih drugega reda.
Kaj so že postorili?
Na območju občine Šentjur je DRSV v zadnjih letih izvedla več vzdrževalnih posegov na Voglajni, med drugim urejanje vodnega vozlišča v Šentjurju, sanacije brežin, odstranjevanje naplavin in odpravo posledic neurij na odseku med Štorami in Šentjurjem. Lani so bila izvedena obsežnejša dela na območju Novakovega jezu. V zadnjem obdobju so bila opravljena vzdrževalna dela tudi na Pešnici, Kozarici in potoku Dobje, vključno z rednimi košnjami in čiščenjem prodnih zadrževalnikov.
Iz DRSV so sporočili, da so letos na območju občine Šentjur predvideni nadaljnje redne košnje ob vodotokih, čiščenje zadrževalnikov ter ureditev potoka Sotensko v sodelovanju z občino.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.