Občina Laško

Občani menijo, da granitne kocke v mestno jedro Laškega ne sodijo. Pojavljajo se namreč pomisleki glede dostopnosti prenovljenih površin za invalide, starejše prebivalce in starše z otroškimi vozički, saj naj bi granitne kocke oteževale gibanje. Po njihovem mnenju bi bile primernejše plošče ali asfaltna prevleka.

Novice

Milijoni za zaščito Laškega, a strah pred poplavami ostaja

V zvezi s tem smo v uredništvo Novega tednika prejeli tudi anonimno pismo. V njem pošiljatelji občinskemu vodstvu očitajo tudi, da obnovo mestnega jedra izvaja na plečih občinskega proračuna in davkoplačevalskega denarja občanov brez finančne podpore države in Evropske unije.

Kmetijstvo

Kmeti opozarjajo: »Preživeli bomo, a razvoj se bo ustavil«

Kako na očitke odgovarja župan?

Kdo je odločal, da bo mestno jedro tlakovano z granitnimi kockami?

Občina za obnovo res ni dobila nič sofinanciranja?

Zakaj dela trajajo tako dolgo?

Marko Šantej, ki Občino Laško vodi od leta 2022 in ponovno kandidira za župana, v videonagovoru, objavljenem na družbenem omrežju, pojasnjuje, kdo je odločal o tlakovanju mestnega jedra, kako so si sledili koraki priprave projekta od načrtov do začetka gradnje in zakaj prenova traja dlje od prvotnih načrtov.

Novice

Parkiranje v Celju razburja: kaj obljubljajo kandidati za župana?

Zakaj granitne kocke?

Kot pravi, je mestno jedro Laškega zaščiteno kot kulturna dediščina, del območja ima tudi status arheološkega najdišča. Zato so morali biti vsi posegi usklajeni s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

»Prvi koraki obnove mestnega jedra segajo v leto 2018, ko je občina pridobila kulturnovarstvene pogoje za prenovo. Leto pozneje je izvedla arhitekturni natečaj, na katerem je strokovna komisija med devetimi prejetimi zasnovami izbrala prvonagrajeni predlog, ki je že predvideval tlakovanje ulic in trgov,« pravi župan Laškega.

Prvi koraki načrtovane naložbe segajo v leto 2018, ko je občina pridobila kulturnovarstvene pogoje za prenovo. Leto pozneje je izvedla arhitekturni natečaj, na katerem je strokovna komisija med več rešitvami izbrala prvonagrajeni predlog, ki je že predvideval tlakovanje ulic in trgov. Občina je nato pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo fekalne kanalizacije ter naročila projektno dokumentacijo za celovito prenovo mestnega jedra.

Kronika

Iz avtoservisa ukradli 24 zimskih pnevmatik, iz hiše zlatnino

Projekta kanalizacijskega omrežja in prenove javnih površin sta bila med seboj usklajena, dokončna projektna dokumentacija je bila pripravljena leta 2021, pojasnjuje Šantej. »Prvi razpis za izbiro izvajalca je občina objavila leta 2022, vendar ga je zaradi previsokih ponudbenih cen razveljavila. Leta 2023 so dejavnosti zastale zaradi poplave, nato je občina leta 2024 objavila novi javni naročili in jeseni podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem. Slednji je gradbena dela začel kmalu zatem in danes je prvi sklop prenove pri koncu.«

Novice

V Celju raste zanimanje za dve prav posebni zgodbi

Kaj je podaljšalo dela?

Kot poudarja Šantej, je eden glavnih razlogov za podaljšanje obnovitvenih del obsežna arheološka dediščina, odkrita med gradnjo. Na Aškerčevem trgu so arheologi našli kar 84 grobov in številne druge zgodovinske ostaline, kar je zahtevalo prilagajanje nadaljevanja gradbenih del.

Skupina Stik

Dodaten izziv je predstavljala dotrajana podzemna infrastruktura, pravi Šantej. Del omrežij je bil star več kot pol stoletja, ob tem številni vodi sploh niso bili ustrezno evidentirani. Projekt je zahteval še prestavitve plinovoda, usklajevanje drugih infrastrukturnih posegov ter obnovo podpornega zidu pod knjižnico.

Novice

V ZD Žalec z boljšo razporeditvijo do več prostora za bolnike

Za prenovo tudi državni in evropski denar

Glede financiranja naložbe oziroma črpanja finančnih sredstev Marko Šantej odgovarja, da je občina pred začetkom gradnje izvedla obsežne arheološke raziskave in zanje pridobila približno trideset tisoč evrov sofinancerskih sredstev. Prav tako je z Elektrom Celje pripravila usklajen projekt prenove infrastrukture. Za ukrepe trajnostne mobilnosti je pridobila dva milijona evrov sredstev ter dodatnih več kot dvesto tisoč evrov za obnovo vodovodnega omrežja v mestnem jedru.

Marko Šantej: »Eden glavnih razlogov za podaljšanje obnovitvenih del je obsežna arheološka dediščina, odkrita med gradnjo. Na Aškerčevem trgu so arheologi našli kar 84 grobov in številne druge zgodovinske ostaline, kar je zahtevalo prilagajanje nadaljevanja gradbenih del.«

Šantej še poudarja, da prenova mestnega jedra ne pomeni zgolj obnove pohodnih površin ulic in trgov, temveč gre za celovito ureditev komunalne in prometne infrastrukture, ki bo določala razvoj mesta v prihodnjih desetletjih.

Kultura

Zgodbe mesta, ki jih je pred pozabo rešila izjemna Celjanka

Ključno vprašanje po njegovem ni le, kako bo mestno jedro videti po končani prenovi, temveč predvsem, kako bo mestno jedro živelo. Kot pravi, želi občina ustvariti privlačnejši, varnejši in bolj uporaben javni prostor, ki bo služil tako prebivalcem kot obiskovalcem Laškega.