Kosmatinec presenetil lovca na večerni preži
Medved v Konjiški gori vznemirja občane. Lovci jih pozivajo naj se v gori ne zadržujejo izven urejenih pohodnih poti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Pozornost ljudi je minuli petek pritegnil medved, ki je sredi dneva prečkal zelo prometno regionalno cesto na Stranicah in se usmeril proti Konjiški gori. Isti dan v večernih urah ga je v gozdu opazil lovec Jurij Petelinek.
Le nekaj metrov je bil oddaljen od njega. »Bil sem v šoku,« je priznal. V konjiški lovski družini pravijo, da ni razlogov za preplah, saj se kosmatinec zadržuje predvsem na gozdnih območjih, na katerih ni urejenih pohodnih poti. Kljub temu domačinom svetujejo previdnost.
Nepozabna izkušnja
Medtem ko je približno 130 kilogramov težak kosmatinec odšel v goščavo, ga je fotografiral. »Bil sem tako vzhičen, da sem ostal na preži še približno pol ure.
Med hojo do svojega parkiranega vozila sem govoril na glas, saj vem, da hrup odžene medveda. Priznam, da me je bilo strah, saj nikoli ne veš ... Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v spominu,« je poudaril Jurij. Tudi njegova žena in sin sta člana konjiške lovske družine.
Opažen že pred leti
Medved se v Konjiško goro ni zatekel prvič. Kot nam je povedal Karl Rušnik, starešina Lovske družine Slovenske Konjice, so ga na tem območju opazili že pred približno tremi leti. Tokrat je kosmatinec prišel iz smeri Vitanja. »Ljudje so ga opazili, ko je prečkal regionalno cesto pri Stranicah in pot nadaljeval proti Konjiški gori. Poklicali so policijo, ta je o tem obvestila našo lovsko družino. Odpravili smo se v goro in opazili medvedove stopinje.«
Gibanje medveda lovci te dni pozorno spremljajo, saj so vsak dan prisotni v lovišču. Giblje se predvsem na težko prehodnih območjih, na katerih ni označenih pohodnih poti. V konjiški izpostavi zavoda za gozdove predvidevajo, da se kosmatinec v tem okolju ne bo zadrževal dlje časa, saj je pred tremi leti Konjiško goro hitro zapustil.
Kako ravnamo, če ga srečamo?
Čeprav medved za zdaj ne predstavlja neposredne nevarnosti za ljudi, previdnost ni odveč. Ker imajo medvedi dobro razvit voh in sluh, se ljudem najpogosteje izognejo, še preden jih ti opazijo. »Kljub temu pohodnike opozarjamo, naj ne zapuščajo urejenih poti. Če kosmatinca srečamo, je najpomembneje, da ne tečemo stran ali splezamo na drevo, ker medvedi zelo hitro tečejo in so tudi dobri plezalci,« svetuje Rušnik.
Če se nam medved približuje in nas še ni opazil, je priporočljivo, da ga z mirnim glasom opozorimo nase in se počasi umaknemo. V izjemnih primerih lahko medved izvede lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Takrat je najbolje, da počasi ležemo na tla z obrazom navzdol in roke položimo okoli vratu, s čimer si zaščitimo glavo in obraz. Ob tem moramo biti čim bolj mirni in tihi.
Psa na povodec
Kot še poudarja Karl Rušnik, je pomembno, da medveda s svojim početjem ne prestrašimo. Tisti, ki v Konjiško goro zahajajo s psom, ga morajo imeti na povodcu. »To je obvezno. Če se pes prosto giblje in sreča medveda, se us petetraši in priteče nazaj k lastniku. Velika verjetnost je, da bo medved sledil psu in s tem tudi njegovemu lastniku. Medvede privablja tudi hrana, zato ljudi pozivamo, naj je ne odmetavajo med pohodom po gori,« še dodaja starešina konjiške lovske družine.
Približno 950 medvedov
Koliko medvedov živi v Sloveniji? Analiza okoljskih meritev, ki jih je naročilo ministrstvo za naravne vire in prostor, je pokazala, da je bilo lani v naši državi 954 rjavih medvedov.
Primerjava rezultatov s prejšnjima tovrstnima študijama v letih 2007 in 2015 kaže, da je populacija medveda v Sloveniji v tem času približno linearno naraščala. Spolna struktura te zveri v veliki meri ostaja stabilna – štirideset odstotkov je samcev in šestdeset odstotkov samic.
(Ne)upravičeni odstreli medvedov
Število medvedov v slovenskih gozdovih je sicer v zadnjih desetletjih naraščalo, a od leta 2022 upada, kar je po navedbah ministrstva posledica načrtnega postopnega zniževanja populacije na ciljno spomladansko število medvedov, ki se giblje pri približno osemsto.
Odločitev ministrstva za naravne vire in prostor, ki je maja lani izdalo dovoljenje za odstrel 206 rjavih medvedov, je ponovno odprla eno najbolj občutljivih razprav na področju upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji. Medtem ko stroka odstrel zagovarja kot nujen ukrep za uravnavanje populacije, okoljevarstvene organizacije opozarjajo na etične, naravovarstvene in znanstvene pomisleke.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
