Skrivnosti kemije zna mladim predstaviti na zanimiv način
Sebastian Klovar, inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je lani novembra za svoje zaslužno mentorstvo mladim raziskovalcem prejel plaketo slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024. Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zagotovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil.
Klovar je učitelj strokovno-teoretičnih predmetov in strokovnih modulov s področja kemije ter mentor mladinske raziskovalne dejavnosti v celjski srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter v Osnovni šoli Ljubečna. Po končanem izobraževanju se je kot laborant najprej zaposlil na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nato je svojo pot nadaljeval v gospodarstvu. Za učiteljski poklic se je odločil, saj si je ob delu v laboratoriju želel več stika z ljudmi. Delo z mladimi, ki se mu zdaj posveča že več kot desetletje, je po njegovih besedah poseben izziv. »Vesel sem, ko osvojijo nova znanja ali ko nekatere navdušim za raziskovalno delo.« Nagrado mu je podelil Sklad Pro natura, ki ga je ustanovila Kornhauser Frazerjeva. Sklad zadnja leta deluje pod okriljem Slovenske znanstvene fundacije.
S superprevodnikom vse do Mehike
Enega večjih uspehov na tem področju je dosegel kot mentor Nejca Grilca in Marka Kladnika (oba sta sedaj že študenta), ki sta se lotila raziskovalne naloge z naslovom Izdelava superprevodnika v šolskem laboratoriju. Omenjena naloga je na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev leta 2022 dosegla zlato priznanje in prvo mesto. Tema naloge je bila povezana s področjem superprevodnikov, pomembnih materialih prihodnosti, ki so v uporabi na številnih tehnoloških področjih, med drugim v računalništvu, medicini in še kje. S pomočjo supeprevodnih tračnic delujejo na primer tudi vlaki, ki lebdijo na magnetni blazini. Takšne vlake poznajo na Japonskem in Kitajskem, kjer dosegajo hitrosti do 600 kilometrov na uro. Nekdanja dijaka srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo sta v sklopu raziskovalne naloge med drugim raziskala področje superprevodnosti ter izdelala superprevodnik YBCO z dvema različnima sintezama. Zveza za tehnično kulturo Slovenije je njuno nalogo izbrala še za predstavitev na enem od sejmov v Mehiki v letu 2023, kjer ju je spremljal tudi mentor.
Slednji je hvaležen ravnateljici šole dr. Aniti Laznik, da je prepoznala njegov trud na področju dela z mladimi, za kar namenja tudi marsikatero popoldansko uro, ter ga je predlagala za plaketo Alekdandre Kornhauser Frazer. Hvaležen je tudi svojim dijakom, ki se odločijo za izdelavo raziskovalnih nalog.
Foto: Nik Jarh
»Opažam, da nekateri otroci verjetno v osnovni šoli do lepih ocen pridejo brez učenja, kar povzroči težavo, ko se morajo v srednji šoli naenkrat spopasti s precej več snovi. Dajem jim tudi možnost, da sami raziskujejo novosti.«
Preberite več v Novem tedniku
