»Varnost gradimo tudi z zaupanjem in odgovornim odnosom«

Čas branja 12 min.

»Varnost gradimo tudi z zaupanjem in odgovornim odnosom«

Simona Šolinič

6. 6. 2026, 05.20

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Cenjen in med mladimi priljubljen. Vodi Dijaški dom Celje. Kakšen vizionar je Aleš Brod, kažeta razvoj in podoba doma, ki je v obdobju največje prenove v svoji zgodovini.

ales-brod — Vodja Dijaškega doma Aleš Brod

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Je eden vidnejših Celjanov. Toda ni del tistih, ki se sami izpostavljajo v javnosti, ampak del tistih, ki bolj v tišini in zunaj soja luči uresničujejo ključne cilje knežjega mesta. Dijaški domovi niso zgolj prostor za bivanje, pravi, ampak so okolje za celosten razvoj mladih. Tesno je vpet tudi v življenje mladih v dijaškem domu, ki prav tako vedo, da je iskren in dosleden. Zato ga tudi spoštujejo.

Slovenija

Ubijalske besede na spletu: zanje bo treba prevzeti odgovornost

V pogovoru z njim smo opazili, da svoje ideje uresničuje dosledno. Hitro smo spoznali, da je človek idej, analize in globljega razmišljanja, na podlagi katerega ideja postane resničnost. Na tej poti se mu zdita najbolj pomembna stik z mladimi in to, da znajo svoje znanje dobro uporabiti v življenju.

Zanimiva sta tudi Brodova korektnost in zanesljivost, ki sta nas pozitivno presenetili že pri dogovarjanju za intervju. Če bi sodili po teh njegovih lastnostih, lahko rečemo, da je obnova Dijaškega doma Celje, v katero je tesno vpet, v skladu z načrti, s cilji in z vizijo. In nismo se zmotili.

»Prenova Dijaškega doma Celje je dolgoročen proces, ki traja že od leta 2014. V tem času smo postopno prenovili večino sob, sanitarije in toalete, hodnike in skupne prostore, obnovili streho, posodobili kurilnico ter uredili del zunanjih površin in infrastrukture.

Pomembne pridobitve so bili tudi ureditev kavarne Erasmus Café v pritličju, sodobni skupni prostori ter športna infrastruktura. Vrhunec tega procesa predstavlja obsežna statična in energetska obnova, ki jo izvajamo od leta 2024.«

Kdaj se obeta konec del?

Projekt statične in energetske prenove se končuje. Večina gradbenih in instalacijskih del je izvedenih, trajajo pa še zaključna dela ter optimizacija delovanja vseh sistemov. Smo v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Sklepni del projekta, del katere bo predvsem ureditev okolice, se bo predvidoma končala poleti letos, ko bo stavba v celoti pripravljena za uporabo.

Ko smo lani poročali o delih, ste poudarili, da ste pri prenovi namenili največji poudarek varnosti ...

… in celovitosti. Ne gre zgolj za estetsko posodobitev, temveč za poglobljeno sistemsko izboljšanje varnosti, energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja. Drži, da smo posebno pozornost namenili varnosti.

Izvedli smo obsežno statično obnovo stavbe, pri kateri smo za utrditev temeljev in nosilnih sten vgradili kar 1.300 kubičnih metrov betona, hkrati smo celovito nadgradili sistem požarne varnosti. Energetska obnova, ki vključuje prenovo fasade, strehe in stavbnega pohištva ter uvajanje sodobnih energetskih rešitev, pomeni zanesljivejšo in energetsko učinkovitejšo stavbo.

Druge izboljšave, kot so prezračevanje, dostopnost in nadzor nad delovanjem sistema, to celoto še dodatno smiselno nadgrajujejo. Izpostaviti moram tudi prenovo centralne kuhinje. V sodobni odlično opremljeni kuhinji bomo lažje zagotavljali kakovostne obroke, kar je zelo pomembno, saj dnevno za dijake, študente in zunanje uporabnike pripravimo več kot 1.500 obrokov.

Če se ne motim, je obnova Dijaškega doma Celje je ena največjih naložb na področju izobraževalnega procesa in ena zahtevnejših glede statike v Celju.

Vrednost statične in energetske obnove, ki še traja, znaša 7,2 milijona evrov. Projekt je financiran s kombinacijo sredstev ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V obnovo dijaškega doma je bilo od leta 2014, ko je postal del Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin, skupaj vloženih že približno deset milijonov evrov.

Na opravljeno delo smo upravičeno ponosni, v prihodnost zremo z optimizmom, saj smo uspeli ustvariti dom, ki bo tudi v prihodnje prostor varnosti, zorenja in povezovanja.

Kaj ta obnova pomeni za dijake in študente, ki prav tako lahko bivajo v domu ne glede na gradnjo?

Najprej se želim iskreno zahvaliti dijakom in zaposlenim, ki so v vseh teh letih z veliko razumevanja sprejeli vsakdan, ki ga je zaznamovalo »življenje na gradbišču«.

Dijaki so v času obnove, ki je bila posebej intenzivna zadnjih pet let, bivali v domu. Generacija, od katere se letos poslavljamo, je ves čas bivanja pri nas doživljala prenove. Trudili smo se, da bi gradbeni posegi njihovo vsakdanje življenje čim manj obremenili, seveda se ob takšnem obsegu del vsemu temu ni mogoče povsem izogniti. Prav zato njihovo potrpežljivost, prilagodljivost in razumevanje še toliko bolj cenimo.

Prenova prinaša bistveno boljše pogoje bivanja, večjo varnost in boljšo energetsko učinkovitost, skratka bolj zdravo, prijetno in spodbudno okolje za učenje in življenje. Hkrati ne gre le za infrastrukturo. Trudimo se ustvariti prostor, v katerem se razvijajo dobri odnosi, odgovornost in občutek skupnosti.

Koliko dijakov oziroma študentov biva v domu in ali bo obnova vplivala na povišanje tega števila?

V letošnjem šolskem letu smo kljub obnovi bivanje omogočili 165 dijakom, medtem ko študentov žal nismo mogli sprejeti, saj smo lahko izmenično uporabljali le enega od obeh stolpičev, medtem ko so na drugem potekala gradbena dela. Zmogljivost stavbe po prenovi ostaja enaka, vendar se kakovost bivanja bistveno izboljšuje. V prihodnjem šolskem letu pričakujemo približno 180 dijakov in 130 študentov. Za primerjavo – leta 2014 je v domu bivalo le malo več kot sto dijakov in študentov.

Postopna rast vpisa je rezultat načrtnega in sistematičnega dela na področju izboljševanja pogojev bivanja in dela, ki je v prvi vrsti temeljilo na grajenju odnosov, zaupanja ter pozitivnega vzdušja, a tudi na uresničitvi nujno potrebne prenove stavbe, ki je prve dijake sprejela pred skoraj polovico stoletja, leta 1979.

Ni skrivnost, a se o tem v Celju premalo govori, da je celjski dijaški dom v zadnjih letih zanesljivo stopil na zemljevid sodobnih dijaških domov v Sloveniji ter širše. Ste ponosni na to in na svoje delo? Marsikdo reče, da ste izjemen vodja in da vas imajo dijaki v domu radi ter vas cenijo.

Predvsem sem ponosen na skupnost – na sodelavce in dijake. Prenova ni zgolj rezultat uspešnega načrtovanja in pridobivanja finančnih sredstev, temveč skupnega napora, vztrajnosti in dobre energije. Če dijaki in študenti radi prihajajo v dom in se v njem dobro počutijo, če sodelavci radi prihajajo na delo, potem verjamem, da gremo v pravo smer.

Dom deluje v okviru Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin. Ima hostel, ponudbo pogostitve za druge, oddaja prostore v najem. Torej ves čas širi svoje dejavnosti. Kakšna je vizija?

Pred približno desetletjem je Dijaški dom Celje zašel v krizo. Takrat je ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (danes Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin) Iztok Leskovar, soglašal z idejo resornega ministrstva o priključitvi doma k šoli, vodenje doma pa je zaupal meni.

Po temeljiti analizi sva pripravila načrt za povečanje vpisa in zapolnitev zmogljivosti ter za povečanje prihodkov z razvojem tržnih dejavnosti, ki smo jih lahko uresničili tudi s pomočjo dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki prav tako deluje v okviru našega zavoda.

Načrt vam je uspelo uresničiti.

Z veseljem ugotavljam, da je danes večina teh ciljev uresničenih. Povečali smo vpis dijakov in študentov. S prihodki, ki jih ustvarjamo z dejavnostmi, kot so nudenje nastanitev v hostlu v času počitnic, ponudba kavarne, priprava malic za dijake srednjih šol, pogostitve in druge gostinske storitve ter oddajanje prostorov, smo omogočili ne le ohranitev delovnih mest, temveč tudi nova zaposlovanja.

Presežek sredstev, ustvarjenih s tržnimi dejavnostmi, smo namenili obnovi stavbe in razvoju nadstandardnih storitev za uporabnike. Naša vizija ostaja jasna: dijaški dom želimo razvijati kot odprt, vključujoč in z lokalnim okoljem tesno povezan prostor. Tudi v prihodnje bomo osnovno dejavnost nadgrajevali s tržnimi dejavnostmi ter krepili njegovo vlogo kot živ, odprt in povezovalen center.

V »starih« časih so bili dijaški domovi le bivališče mladih, ki so dijaški dom potrebovali zaradi šole v drugem kraju. Danes gre za širši pojem. V Celju skrbite tudi za trajnost in solidarnost. Dijaki darujejo kri, vključujejo se v čistilne ali dobrodelne akcije. So še katere dejavnosti, ki v sklopu dijaškega doma učijo mlade najlepših vrednot?

Dijaški domovi niso zgolj prostor za bivanje, predstavljajo pomembno okolje za celosten razvoj mladih. V celjskem domu dijake spodbujamo k sodelovanju v dobrodelnih akcijah, k prostovoljstvu in okoljskim dejavnostim.

Sodelujemo z Domom ob Savinji, obiskujemo zavetišča za živali ter se vključujemo v različne humanitarne pobude. Pomembno je, da mladi ne pridobivajo le znanja, temveč tudi krepijo čut za sočloveka in skupnost, zato jih učimo sodelovanja, odgovornosti, solidarnosti in spoštovanja – vrednot, ki jih bodo spremljale vse življenje.

Pomemben del tega procesa so tudi številne interesne dejavnosti ter sodelovanje s kulturnimi in športnimi ter z drugimi ustanovami. Dijakom tako omogočamo neposreden stik z umetnostjo in s širšo kulturo, tudi s športom in še čim, ter s tem spodbujamo tudi dejavno preživljanje prostega časa.

Poudariti želim, da vse te nadstandardne vsebine za dijake organiziramo brezplačno, saj verjamemo, da mora biti kakovostno vzgojno-izobraževalno okolje dostopno vsem.

Generacije mladih so danes drugačne kot nekoč. Občutite to pri svojem delu?

Mladi danes hitreje odraščajo, so izrazito digitalni, hkrati tudi bolj občutljivi in ranljivi. Pogosto iščejo smisel, varnost in pristne odnose. Opazimo lahko, da so bolj obveščeni, bolj kritični in bolj zahtevni glede tega, kako jih obravnavamo. To pri našem delu zahteva drugačen pristop: več pogovora, poslušanja, razumevanja in manj avtoritarnosti.

Pomembno je, da jim damo občutek, da so slišani in sprejeti, hkrati jim postavimo jasne in smiselne meje. Veliko vlagamo v gradnjo odnosov, spodbujanje odgovornosti ter ustvarjanje okolja, v katerem se lahko počutijo varno, spoštovano in motivirano.

Kaj mladi danes najbolj potrebujejo, da se dobro počutijo, da so uspešni in motivirani?

Predvsem varno okolje, jasne meje in zaupanje. Ko imajo to, so lahko zelo motivirani in ustvarjalni.

Veliko ste z njimi. Kako vzpostavite pristen stik in zaupanje?

Z iskrenostjo in doslednostjo. Mladi zelo hitro začutijo, ali si pristen ali ne. Pomembno je, da jih jemljemo resno, poslušamo in da čutijo, da njihovo mnenje šteje.

Pred časom je bil v Ljubljani požar v dijaškem domu, ki je opozoril na varnost. V Celju nikoli ni bilo mogoče slišati, da bi kdaj prišlo do varnostno tveganih dogodkov, tudi obnova, kot ste omenili, namenja velik poudarek varnosti. Kako se mladi zavedajo varnostnih tveganj? Ne samo zaradi požara, ampak tudi zaradi nasilja in podobno. Kako vam uspeva to uravnavati in doseči to dojemanje?

Varnost je absolutno prioriteta. Z obnovo smo bistveno izboljšali varnost stavbe, enako pomemben je tudi vidik osveščanja in preventive. Z dijaki se redno pogovarjamo o različnih tveganjih, jih dejavno vključujemo v preventivne dejavnosti ter zanje organiziramo izobraževanja s področja varnosti, zdravja in odgovornega ravnanja.

Pri tem ne gre zgolj za preprečevanje nevarnosti, temveč za vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in preudarne posameznike, ki znajo presojati tveganja in ustrezno ukrepati. Prepričani smo, da se občutek varnosti ne »gradi« le z ukrepi in infrastrukturo, temveč predvsem z znanjem, zaupanjem in odgovornim odnosom do sebe in drugih.

Ste neposredna oseba. Zelo dosledni ste pri doseganju ciljev. Ko sva se pogovarjala pred intervjujem, ste dejali, da se radi poglobite v stvar in da neko zanimanje zelo pogosto postane tudi vaše poslanstvo. Ukvarjali ste se tudi s pivovarstvom. Je bilo to področje eno takšnih, ki kaže na to?

Pivovarstvo je bilo najprej moj konjiček. Začel sem zaradi radovednosti in iskrenega zanimanja za področje, ki me je hitro pritegnilo.

Ko me nekaj res zanima, se v to poglobim, zato sem se začel načrtno izobraževati – opravil sem nacionalno poklicno kvalifikacijo za pivovarja ter izobraževanje iz senzorike piva na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Znanje sem nato povezal s svojim pedagoškim delom, začel organizirati izobraževanja ter stopil tudi na podjetniško pot kot soustanovitelj podjetja Protagonist Beer.

Podoben pristop me spremlja že vse življenje. V času študija sem raziskoval lokalno zgodovino, predvsem področje amaterske kulturne dejavnosti v Rečici pri Laškem, mojem domačem kraju. Ugotovitve sem strnil v diplomskem delu in vse skupaj nadgradil z razstavo in s kulturnim dogodkom, na katerem sem ugotovitve predstavil tudi širši javnosti. Tudi pri videu in fotografiji je bilo podobno – iz začetnega konjička so nastali konkretni projekti.

Lahko bi naštel še precej podobnih primerov. Skupno jim je, da začetno radovednost nadgradim v znanje in to znanje nato uporabim v praksi ter delim z drugimi.

Morda kdo še ne ve, ampak imate tudi občutek za film. Sodelovali ste pri nastanku dokumentarnega filma Slepi za enakopravnost, s katerim so mladi opozorili na problem slepih v Celju, ter tudi pri nastanku dokumentarnega filma o dveh najbolj prepoznavnih uličnih glasbenikih v Celju: Vesna in Srečko, baskerja. Bili ste organizator festivala Dififest in žirant na Festivalu Videomanija. Vas takšno ustvarjanje privlači. V čem je čar tega?

Ustvarjanje me vedno znova pritegne in pri meni se naravno povezuje s prenašanjem znanja in z delom z mladimi. Ko sem bil urednik šolske spletne strani, sem začutil potrebo po dodatnem znanju s področja fotografije in videa, zato sem se začel izobraževati, tako neformalno kot formalno.

Med drugim sem se udeležil videodelavnice, ki jo je vodil Neven A. Korda. Na njej se je porodila ideja o snemanju filma o zanimivih celjskih obrazih. To idejo smo z ekipo leta 2010 uresničili s filmom o celjskih uličnih umetnikih z naslovom Vesna in Srečko, baskerja. Ko sem pridobil dovolj znanja in izkušenj, sem ga začel prenašati na dijake v okviru foto- in videokrožka, v okviru katerega je nastal tudi dokumentarni film Slepi za enakopravnost, ki je bil nadgradnja sociološke raziskovalne naloge, katere mentor sem bil.

Slovenija

Del Cankarjeve ulice bo znova zaprt

Med letoma 2008 in 2017 sem kot soorganizator festivala kratkega dijaškega filma Dififest pomagal ustvarjati prostor za mlade ustvarjalce v Celju. Na festivalu je sodelovalo več kot petsto mladih in njihovih mentorjev.

Čar tega vidim predvsem v tem, da lahko tako povezujem ustvarjalnost, raziskovanje, kritično razmišljanje in izobraževanje, ob čemer se odpira prostor, v katerem to izkušnjo delim z mladimi in jo skupaj z njimi nadgrajujem.

Ste tudi ustanovni član Športnega društva Rečica in pobudnik gradnje rekreacijskega centra v Hudi Jami. Kako najdete ob vsem še čas za šport, rekreacijo?

Z dobro organizacijo in voljo. Šport mi predstavlja pomemben vir sprostitve, je čas, ki ga namenim sebi, da ohranjam tako telesno kot miselno kondicijo. Še bolj pomembno je zame kakovostno preživljanje časa z družino in s prijatelji.

Zelo cenim tudi stik s kulturo, saj mi obisk gledališča, koncerta ali razstave, a tudi prebiranje dobre knjige dajeta navdih in širi pogled na svet. Vse to razumem kot del širšega ravnotežja med delom in prostim časom. Verjamem, da lahko dolgoročno dobro delujemo le, če znamo postaviti prioritete in poskrbeti tudi zase.

So te vaše vrline morda tudi ene tistih značilnosti, da vas mladi cenijo? Kaj je tisto, kar bi jim radi sporočili, saj ste z njimi v stiku vsak dan?

Naj raziskujejo, iščejo svoje poti in naj ne obupajo ob prvih ovirah. Pomembno je, da ostanejo odprti, radovedni ter povezani z ljudmi in naravo. Naj cenijo odnose, razvijajo svoje talente in ostanejo zvesti svojim vrednotam, saj jih prav to oblikuje v odgovorne in zadovoljne posameznike.