Ubijalske besede na spletu: zanje bo treba prevzeti odgovornost
Po smrti Dušana Konde iz Celja se vedno bolj odpira debata o ravni komunikacije na družbenih omrežjih, ki pogosto presega vse meje spoštovanja človekovega dostojanstva.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Dušan Konda se je pred dnevi znašel tudi v vrtincu političnih obračunavanj, a Celjani so mu stopili v bran. Številni komentarji na družbenih omrežjih so bili kljub temu grozovito sovražni, nekateri niso ohranili dostojanstva niti ob novici o njegovi smrti. Še danes je na družbenih omrežjih mogoče opaziti besede številnih, ki se pri tem ne ozirajo niti na spoštovanje njegove družine, ki se je soočila z največjo tragedijo – z izgubo očeta in moža.
Nekateri se pri komentarjih strahopetno skrivajo za anonimnostjo, nekateri, med njimi celo vidnejši politiki, so po njegovi smrti hiteli umikati svoje zapise, v katerih so ga povezovali s političnimi zdrahami, saj so uvideli, da so prestopili mejo dostojanstva. A za Kondo je prepozno. V zadnjih dneh pred slovesom je verjetno tudi takšne besede doživljal kot strahovit pritisk.
Strahopetno zavetje anonimnosti
»Ljudje bodo morali prevzeti odgovornost za svoje besede,« pravi priznan slovenski antropolog Dan Podjed.
»V zavetju anonimnosti in zaslona se pogosto povampirijo, postanejo drugačni. Mislijo, da lahko o komerkoli zapišejo karkoli, ga pri tem žalijo, ponižajo in popljuvajo z besedami. Zavedati se morajo, in to ves čas, da je na drugi strani človek, oče, starš, oseba, ki jo vsaka taka beseda zaboli.« Dodaja to, kar opažamo vsi: na družbenih omrežjih ljudje ne postajajo socialni, ampak asocialni, odtujeni in pogosto manj človeški.
»Celje je doživelo resnično tragedijo, a ne samo Celje. Gre za slovensko tragedijo. Upam, da nas bo zbudila, da bomo naslednjič ravnali bolj premišljeno, preden bomo začeli koga utapljati v poplavi besed,« razmišlja Podjed in spomni na tragičen primer mariborskega ravnatelja. »Morda je prav zdaj čas, da pogledamo od zaslona, in sicer drug in drugemu v oči, ter se preprosto spomnimo, da je na drugi strani človek,« dodaja sogovornik.
»Poslovni model« razdeljenosti
Vsak posameznik nima moči za soočanje s pritiski, ne zmore preživeti vsega zlivanja gnojnice nase, še posebej če ga v svoje kremplje ulovi politika. Medtem ko se sistemsko še vedno marsikaj ne spremeni. A bi se moralo, dodaja Podjed.
»Prvič se lahko spremeni to, da začnejo tisti, ki grozijo, lažejo ali žalijo, jasno odgovarjati za vsako svojo besedo. In drugič, da odgovarjajo tudi lastniki omrežij, ki si lastijo velik delež te odgovornosti za vse to, kar se nam dogaja. Ker to, da smo sprti do konca, da smo razdeljeni na levičarje in desničarje, karkoli že to je, je ›poslovni model‹,« pravi Podjed.
»In vse to, kar se ob tem dogaja – prepiri, žalitve, zmerjanje – je tisto, kar je najbolj deljeno, najbolj klikano, najbolj všečkano, najbolj komentirano na omrežjih. Od tega, da se prepiramo med sabo, največ dobijo tisti, ki si omrežje lastijo. To so najbogatejši ljudje na svetu in oni najprej nosijo odgovornost tudi za to, kar se nam dogaja v Sloveniji in nasploh po svetu,« še dodaja.
Državljanska vojna na omrežjih
Medtem ko se starejši pogosto zgražajo nad mlajšimi, da so ves čas na TikToku in Snapchatu ter da je to grozna generacija, ki ne zna niti komunicirati, je zdaj čas, da se v ogledalo zazrejo tudi sami, poudarja Podjed.
Številni neprimerni in žaljivi komentarji niso plod mlade generacije, ampak starejše: »Razmislimo o sebi, kako komuniciramo. Mislimo, da lahko komurkoli zabrusimo karkoli. Včasih se vprašam, kdo je vzgajal te ljudi. In ne samo da žalijo drug drugega, žalijo tudi jezik. Nekateri niti ne vedo, kje stojita presledek ali pika, ampak to je že druga tema, a vseeno. V vsakem primeru imajo nekateri polna usta slovenstva, a po drugi strani prav tisti, ki se nanj sklicujejo, najbolj uničujejo to, kar nas še drži skupaj in povezuje – jezik in skupne vrednote.«
V svojem slogu Podjed doda, da bi potrebovali univerzo za vseživljenjsko učenje, tudi takšno, ki bi slehernega človeka učila o spoštovanju sočloveka.
»Družbena omrežja nas bodo naredila še manj socialne, še bolj izolirane, še bolj osamljene in Slovenija bo razpadla. Že zdaj v Sloveniji poteka državljanska vojna. Ne na ulicah, na družbenih omrežjih. Tu se začne razkol in družba nujno potrebuje terapijo, zdravilo, da bomo prišli spet skupaj, da se bomo pogledali iz oči v oči. Ker ko pogledaš človeka od blizu, ko ga vidiš, takrat mu ne rečeš takih stvari, kot jih zapišeš na družbenih omrežjih,« pojasnjuje.
Dodaja, da družba potrebuje ne samo digitalno, ampak tudi analogno preobrazbo: »Tako bomo ljudje spet prišli skupaj, se dotaknili in se spomnili, kaj pomeni biti človek.« Hkrati zaključuje, da kljub ostrim besedam nekaterih verjame, da je večina ljudi dobrih.
Tistim, ki streljajo z besedami, na srce polaga osnovni nasvet: »Preden objavijo svoj zapis, naj ga nekomu pokažejo … Če bo ta zmajal z glavo, potem naj ga ne objavijo. Besede na spletu ostanejo in slej ko prej se komu tudi vrnejo ...«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
