Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar?
Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Slovenijo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slabši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih dokazov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofinanciranje, država pa kot vedno pri sofinanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem boste izvedeli, katera stroka ne verjame v učinke protitočne obrambe, hkrati pa, zakaj v Letalskem centru Maribor menijo drugače. Izvedeli boste tudi, kaj pravijo na kmetijskem ministrstvu, v Skupnosti občin Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in na Agenciji RS za okolje.
»Protitočna obramba ni ›larifari‹,« pravi predsednik Letalskega centra Maribor Vili Kolar. Ko jih izgovori, misli zelo resno. »Avstrija izvaja protitočno obrambo dvakrat močneje kot Slovenija. Stroka v Sloveniji tega dejstva ne upošteva.« Dodaja, da se upravičeno boji, da bo, ker Avstrija uspešno izvaja protitočno obrambo, marsikatero neurje prineslo težave Sloveniji na južni strani Alp.
A to še ni vse. Kolar brez dlake na jeziku pove, da lahko dokažejo, da protitočna obramba deluje, vendar je Letalski center Maribor kot ustanova premajhen, da bi izvajal dodatne meritve. »Lahko bi jih agencija za okolje. Na strani stroke pogrešamo zavezništvo. Prepuščeni smo svojemu opazovanju radarske slike, namesto da bi nas kdo pri tem dodatno usmerjal,« dodaja. S tem misli, da če bi stroka spremenila svoj pogled ali sama opravila še dodatne meritve, bi morda spremenila mnenje. »Podnebne spremembe so tukaj, Slovenija bi morala temu slediti tudi z načinom obrambe in tudi na področju posodobitve tehnologije,« omenja Kolar.
Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije je možna na podlagi dveletnih sklepov vlade. Slednja je tovrsten sklep nazadnje sprejela februarja letos. Ta sklep velja za leti 2024 in 2025. Druge pravno veljavne podlage za izvajanje tovrstne obrambe trenutno ni. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, je Zakon o sistemu obrambe pred točo, ki je zastarel. Tako pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Nadaljevanje članka v tiskani izdaji Novega tednika.
