Miha Golob: »Slutimo prihodnost, ki si je ne želimo«
Nova sezona v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v znamenju klasike. Zvrstilo se bo šest uprizoritev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V novi gledališki sezoni, v kateri se bo zvrstilo šet predstav, bodo gledališki ustvarjalci v Celju iskali odgovor na vprašanje, zakaj neka zgodba postane klasika in zakaj lahko nagovarja občinstvo tudi stoletja ali desetletja po njenem nastanku.
Dialog s preteklostjo
»Poskušamo iskati zgodbe in mite, ki v družbi obstajajo že od pradavnine oziroma od začetka človeštva in se vlečejo skozi našo zgodovino," je poudaril direktor in umetniški vodja celjskega gledališča Miha Golob in dodal, da prihajajoča sezona ni poklon preteklosti, temveč dialog z njo.
»Režiserji so posegali po delih, ki nosijo skupno slutnjo sveta, ki prihaja. V njih odzvanja nemir družbe, ki se sooča z nadzorom, razpadom skupnosti, izgubo neposrednega stika in naraščajočo negotovostjo posameznika.«
Kaj je resnično?
Že 25. septembra bo na malem odru zaživela gledališka uprizoritev z naslovom 1984, pod režijo se podpisuje Tomaž Krajnc.
Nastala je po motivih znamenitega romana Georgea Orwella v dramatizaciji Roberta Ickeja in Duncana Macmillana. Gre za delo, ki v slovenskem gledališkem prostoru še ni bilo uprizorjeno.
»V naši uprizoritvi nas zanima predvsem Winston kot posameznik znotraj sistema ter vprašanje, kaj je resnično, kateri pripovedi lahko verjamemo in kako v svetu umetne inteligence, množice informacij in mnenj sploh še prepoznamo dejstva. Predstavo zato razumem kot diagnozo sedanjosti in hkrati svarilo pred prihodnostjo,« je dejal režiser Tomaž Krajnc.
Otrok v digitalnem svetu
Zadnji dan septembrski dan bo na Velikem odru sledila premiera navihane otroške predstave In kaj ima s tem Tom Sawyer? v režiji Mareta Bulca, ki po motivih literarne klasike Marka Twaina odpira vprašanja otroštva, domišljije in odraščanja v digitalnem svetu. »Uprizoritev se ukvarja z realnostjo, v kateri smo danes vsi – tudi najmlajši. Če si predstavljamo žep otroka v času Sawyerja, so bili v njem kamenček, kos lesa ali kakšen drug predmet, iz katerega je otrok s svojo domišljijo ustvaril igro."
Danes otrok v žepu nosi pametni telefon – napravo, ki mu ponuja že izdelane vsebine in za uporabo ne zahteva nujno njegove lastne domišljije. "Zanima nas, kako lahko gledališče kot prostor domišljije in magičnosti vstopa v dialog s tem svetom. Otrok še vedno išče predvsem stik, odnos in človeka, ki ga zanima njegov svet – tudi tisti, ki ga danes najde na telefonu,« je poudaril.
Ko se strah sprevrže v nasilje
Še pred koncem letošnjega leta bo premiero doživela uprizoritev Lov na čarovnice v režiji Luke Marcena, ki skozi zgodbo salemskih čarovniških procesov razkriva mehanizme strahu, izključevanja in družbene paranoje ter odpira vprašanja, ki močno odmevajo tudi v sodobnem času.
»Arthur Miller izhaja iz resničnih salemskih procesov in zgodbe majhne, mlade skupnosti, ki si je za svoje preživetje postavila zelo jasna in rigidna pravila. V središču besedila je zame vprašanje, kaj se zgodi, ko resnico zamenjajo prepričanja, dejstva mnenja in pogum strah. Govori o človeškem strahu, ki se lahko sprevrže v nasilje, in o skupnosti, ki zaradi parcialnih interesov izgubi širšo sliko ter na koncu požre samo sebe.«
»Zanima me naša apatija«
Marca bo na Velikem odru zaživela uprizoritev enega pomembnejših dramskih besedil 20. stoletja, Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem, avstrijskega pisatelja, prevajalca in nobelovca Petra Handkeja. Predstavo bo režiral Miha Goloba, ki je povedal, da so v ospredju posamezniki, ki prehajajo čez trg, v tej navidezni vsakdanjosti pa lahko prepoznavamo zelo jasne znake časa in družbe.
»Pri uprizoritvi me zanima predvsem naša apatija do tega, kar se dogaja okoli nas – trenutek, ko znake vidimo, a gremo kljub temu mimo. Zdi se mi, da danes ponovno prepoznavamo podobne signale, zato je ključno vprašanje, kdaj se bomo nanje odzvali.«
Povabilo k poslušanju sveta
Aprila bo na velikem odru avtorska predstava Šepetke režiserke Zvezdane Novaković ZveN. Pravi, da jo zanima svet žensk – zdravilk, babic, vidonk in drugih nosilk posebnih znanj – ter njihova intuicija, duhovnost in položaj v skupnosti.
"Tega sveta ne želimo rekonstruirati, temveč iz njega s spoštovanjem do tradicije ustvariti nov umetniški in zvočni prostor. Raziskovali bomo tudi pozabljene instrumente, ki so se ohranili le v zapisih in skicah, ter jih skušali rekonstruirati, da bi lahko zaslišali, kako je ta svet nekoč zvenel. Šepetke so zame predvsem povabilo k ponovnemu poslušanju sveta – in tistega v nas, ki je zaradi prevelikega hrupa postal skoraj neslišen.«
Barbie je Barbara z Brega
Sezono bodo sklenili z družbeno komedijo Barbara z Brega pri Kočevju v režiji Nine Ramšak Marković, besedilo je napisal Milan Ramšak Marković.
Kot je povedala režiserka, je Barbie močno zasidrana v pop kulturi.
»Naša Barbara je nekdanja lepotna kraljica, ki živi med fantazijo, nostalgijo in spomini, na drugi strani pa jo obdaja precej surova realnost boja za socialno preživetje. Skozi zgodbo odpiramo vprašanja feminizma, lepotnih idealov in mitologizacije ženskega videza ter raziskujemo, kako je lahko pop kultura hkrati sredstvo reprodukcije patriarhalnih vzorcev in prostor emancipacije.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
