Pixabay

Primer iz Šentjurja opominja na nevarnost bazenov nasploh. Znano je, da ga ima zaradi boljše cenovne dostopnosti danes marsikdo tudi na domačem dvorišču. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo, zato morajo tudi doma imeti starši ves čas nadzor nad otroki. Najpogostejše nesreče na domačih bazenih so padci, zvini ali zlomi okončin ter odrgnine.

»Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otrokom ne more nič pripetiti. Če že morate zapustiti bazen, otroka odpeljite s sabo. Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, saj je to zanje prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob prisotnosti starejših bratov ali sester,« svetujejo na policiji.

Ko ljudje postavljajo ali vgrajujejo bazen na domačem dvorišču, mora imeti ta primerno oblikovano ograjo, ki predvsem majhnim otrokom preprečuje morebitne padce v bazen. Poleg bazena ne smejo biti stoli ali drugi predmeti, ki bi jih otroci lahko uporabili za premagovanje ovir. Voda naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno plezanje iz njega. Izliv vode oziroma curki v bazenu naj bodo usmerjeni tako, da plavajoče predmete (npr. žogo) usmerijo v plitvejši del bazena poleg stopnic ali lestve. Slednje morajo biti nameščene na vsaki strani bazena in ne smejo biti spolzke,« navajajo na policiji. Priporočljiva oprema bazena je tudi reševalna deska. V bazenih je vedno več poškodb hrbtenice zaradi neprimernih skokov v vodo. Z desko je mogoče najprimerneje imobilizirati ponesrečenca, da je reševanje zanj veliko varnejše.

Na uradnih kopališčih se je treba vedno ravnati po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode ali druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Tudi kopališke naprave je treba uporabljati glede na svoje znanje plavanja in brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje.

Kako oživljati utopljenca?

Umetno dihanje je treba, če je možno, začeti že v vodi, ko reševalec začuti tla pod nogami. Iz nosa, ust in žrela utopljenca je treba odstraniti tujke in tudi zobno protezo.

Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic odteče, če reševalec le za trenutek dvigne utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol. Utopljenca je treba položiti na hrbet, sprostiti dihalno pot in takoj začeti umetno dihanje usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi zunanjo masažo srca. Slednjo je treba izvajati do prihoda zdravstvene reševalne ekipe. Postopek oživljanja: pet začetnih umetnih vpihov, nato sledi masaža srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2.