Celjski otroci pozvali k ekološki sanaciji Šmartinskega jezera
V Celju si Prva otroška ambasada - globalno gibanje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 na pobudo Združenih narodov - prizadeva, da bi bili slišani tudi otroci.

15-letna Lili Nam Tanko, dijakinja prvega letnika Gimnazije Lava Celje, je bila maja imenovana za ambasadorko Prve otroške ambasade – globalnega gibanja, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 na pobudo Združenih narodov. Otroci pozivajo politične odločevalce k družbenim spremembam za bolj pravičen in sočuten svet.
Pri tem sledijo načelu – razmišljaj globalno, deluj lokalno. Tako so na Lilijino pobudo njeni somišljeniki ob Šmartinskem jezeru organizirali Olimpijado humanosti, na kateri so otroci celjskega župana Matijo Kovača pozvali k ekološki sanaciji jezera, ki mu grozi uničenje, saj se na njegovem dnu kopičijo vedno večje količine mulja. Župan je njihovo pobudo podprl.
Ko je bila Lili Nam Tanko letos maja imenovana za ambasadorko, je bila še devetošolka na lV. Osnovni šoli Celje, kjer so s podporo ravnatelja Roberta Pritržnika izdelali manjši otroški stol – simbol Prve otroške ambasade, saj ponazarja prizadevanja, da bi bil glas otrok slišan pri občinskih oblasteh. Na stolu je svoj prstni odtis pustilo več sto otrok iz celjskih osnovnih šol in vrtcev.
Stol v županovi pisarni
Na prireditvi Olimpijada humanosti ob Šmartinskem jezeru so otroci izročili stol celjskemu županu Matiji Kovaču in ga pozvali, naj Mestna občina Celje zagotovi temeljito čiščenje dna Šmartinskega jezera, ki ga prekrivajo gmote mulja, pri čemer krčijo in uničujejo življenjski prostor za ribji živelj. »Zahvaljujem se vam za stolček, ki bo imel prav posebno mesto v moji pisarni. Prijetno sem presenečen nad vašo okoljsko osveščenostjo, kar je dober obet za prihodnost naše skupnosti, ki jo boste, ko boste odrasli, soustvarjali vi,« je med drugim poudaril župan in zagotovil, da bodo s pristojnimi službami iskali rešitve, kako Šmartinsko jezero zavarovati ter ga ohraniti kot dragocen naravni biser ob Celju.

Mulj kot gnojilo?
Pobudo otrok so podprli tudi prebivalci ob Šmartinskem jezeru ter člani tamkajšnje ribiške družine, ki z analizo kakovosti vode pozorno spremljajo razmere v jezeru.
Strokovnjaki se strinjajo, da bi to bil zahteven okoljevarstveni projekt tako s izvedbenega kot tudi finančnega vidika. A ga je vredno uresničiti, poudarjajo simpatizerji Prve otroške ambasade. Otroci so na Olimpijadi humanosti v jezero spuščali ribe in s tem pokazali, da si želijo, da bi jezero ostalo živo.
Ribiči domnevajo, da je mulj na dnu Šmartinskega jezera rodoviten. Če bi ga po odstranitvi posušili, bi ga lahko uporabili kot gnojilo. Ali je res rodoviten, naj bi pokazala analiza.
Sočutna pomoč
Zgodovina Prve otroške ambasade sega v leto 1986, ko se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini. Takrat so več tisoč otrok s kontaminiranega območja preselili na varno v našo regijo, kjer so jim zagotovili prenočišča in prehrano. Ko so se razmere po jedrski katastrofi umirile, so otroke vrnili domov. Med vojno na Balkanu so prostovoljci Prve otroške ambasade rešili približno 50.000 otrok in žensk z vojnih območij, največ iz obkoljenega Sarajeva. Zadnja leta so prizadevanja Prve otroške ambasade usmerjena predvsem v spremembe zakonodaje v različnih državah v dobrobit otrok ter okoljevarstveno osveščenost družbe. Prva otroška ambasada je bila na pobudo Združenih narodov uradno priznana leta 1992, njen pobudnik je Duško Tomič, izjemen humanitarec, ki so ga združeni narodi imenovali humanist sveta. Avstralska mladina ga je leta 2023 predlagala za Nobelovo nagrado za mir.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se