Foto: NT

Sodbe na sodiščih izrekajo v imenu ljudstva. Glas ljudstva na sodni obravnavi zastopajo sodniki porotniki. Desetletja so bili bolj ali manj tihi opazovalci v procesu sojenja, pogosto imenovani zaradi politične lojalnosti in brez potrebnih usposabljanj ter izobraževanj. »To se mora spremeniti,« poudarjata Peter Hartman in Mateja Kumer, pobudnika ustanovitve Društva sodnikov porotnikov Slovenije (DSPS).

»Skrajni čas je, da sodnikom porotnikom zagotovimo dobre pogoje za neodvisno, zavzeto in pošteno delo, ki naj bo tudi bolje plačano. Da bo sodnik porotnik enakovreden partner na sodni obravnavi,« poudarjata in dodajata, da si bodo v društvu med drugim prizadevali tudi za pravičnejši in preglednejši izbor sodnikov porotnikov.

Nik Jarh

Društvo sodnikov porotnikov Slovenije (DSPS) deluje kot strokovna, nepolitična in nepridobitna organizacija, ki združuje sodnice porotnice in sodnike porotnike z okrožnih ter štirih delovnih sodišč ter enega s socialnega sodišča. Ustanovljeno je bilo maja lani na pobudo Petra Hartmana in Mateje Kumer. »Prizadevanja društva so usmerjena v povečevanje pristojnosti porotnikov. Prav tako želimo sodelovati pri spremljanju zakonodaje, ki zadeva porotnike, imeti želimo zagotovljena izobraževanja in pravno pomoč. Povezani v društvu bomo bolj slišani in verjamemo, da bomo lažje uveljavljali želene spremembe,« pravita sogovornika, ki imata večletne izkušnje z delom sodnika porotnika.

Brez izobraževanj

Število članov DSPS se iz dneva v dan povečuje: »Želimo, da se nam pridružijo vsi porotniki v Sloveniji – tako aktivni kot nekdanji – in vsi tisti, ki jih zanima tovrstno delo. Po javno dostopnih podatkih je bilo v Sloveniji v preteklih letih imenovanih približno 2.300 sodnikov porotnikov. »Šele na pobudo našega novoustanovljenega društva je center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje, organiziral prvo strokovno izobraževanje za sodnike porotnike,« pojasni Kumrova in doda, da se je to zgodilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije.

Nik Jarh

Izobraževanja se je udeležilo več kot 700 aktivnih sodnikov porotnikov iz vse države. »S tem so pokazali zanimanje za strokovni razvoj, povezovanje in sodelovanje. Nedopustno je, da so porotniki desetletja opravljali zahtevno in ustavno pomembno vlogo brez obveznega ali sistematičnega izobraževanja. To je v nasprotju z zahtevami po kakovostnem sojenju in enakopravnem odločanju v mešanih senatih,« opozarja Hartman.

Sistem obveščanja peša

Veseli ju, da se v društvo vključuje vedno več članov, a sta prepričana, da bi bilo članstvo še številnejše, če bi imela sodišča enoten sistem obveščanja. Dogaja se namreč, da nekatera sodišča porotnikom ne posredujejo informacije o obstoju Društva sodnikov porotnikov Slovenije. »Zato se v društvu zavzemamo za vzpostavitev enotnega sistema obveščanja na ravni vseh sodišč, da bodo vsi porotniki imeli enak dostop do informacij in s tem možnost, da se nam pridružijo,« pravi Kumrova, ki končuje drugi mandat sodnice porotnice na Okrožnem sodišču Celje. Porotnik je bil tudi njen dedek.

Povprečna starost porotnikov v Sloveniji je relativno visoka, saj se za to delo odločajo večinoma upokojenci, ki imajo na voljo več časa. »Prav bi bilo, da bi to delo opravljali tudi mlajši izobraženi, pošteni in razgledani ljudje, ki niso politično angažirani. Predvsem tisti, ki jim je mar za etiko in moralo,« dodaja Hartman.

O poslanstvu in načinu dela porotnikov bi po njunem mnenju morali biti osveščeni tudi delodajalci, saj se velikokrat srečujejo z njihovo nejevoljo, ker je porotnik na dan obravnave odsoten ves dan.

Nik Jarh

Politika naj se umakne

Zakon določa, da je pri nas za sodnika porotnika lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let in ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. Prav tako mora biti zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in mora aktivno obvladati slovenski jezik. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja oziroma ponovne izvolitve.

Predsednik okrožnega sodišča pozove pristojne predlagatelje – občine in organizacije k predlaganju kandidatov, ki jih potrjujejo občinski sveti. V primeru delovnih in socialnih sodišč je npr. določeno, da državni zbor voli porotnike po listah kandidatov, ki jih pripravijo upravičeni predlagatelji. V imenovanje porotnikov se tako pogosto vpleta politika »Ni nama jasno, zakaj mora sodnike porotnike potrjevati državni zbor oziroma občinski svet. Potrjevati bi jih morala stroka. V našem društvu se zavzemamo tudi, da bi bil izbor sodnikov porotnikov bolj transparenten. Kar pomeni, da bi o pozivih sodišča za izbor sodnikov porotnikov morali biti obveščeni vsi državljani,« poudarjata.

Nik Jarh

Brez zadostnih informacij

Opažata tudi, da večina porotnikov ne pozna svojih pravic in pristojnosti. »Ker niso bili nikoli ustrezno izobraženi, mnogi ne vedo, da imajo enako glasovalno pravico kot poklicni sodnik. Pogosto so prepričani, da morajo slediti profesionalnemu sodniku ali tožilcu. Toda sodnik porotnik mora zagotavljati ljudski nadzor in zdravorazumsko presojo,« pravita in dodajata, da porotniki pogosto nimajo vpogleda v obtožnico. Nekateri sodniki jih niti ne obravnavajo kot enakovrednega člana senata.

Mateja pravi, da ima na Okrožnem sodišču Celje kot porotnica dobre izkušnje, manj zadovoljen je Peter, ki je porotnik na Okrožnem sodišču Slovenj Gradec: »Spomnim se prve obravnave, ko mi sodišče ni omogočilo vpogleda v obtožnico obravnavanega primera, v kateri so zbrani vsi dokazni materiali v predkazenskem postopku. Brez teh informacij porotnik težko opravlja svoje delo. In to sem povedal tudi sodnici, ki se je odzvala užaljeno in vzvišeno.«

Nik Jarh

Porotnik – glas ljudstva

Senati odločajo o krivdi oziroma nedolžnosti ter o kazenskih ukrepih. Tako so porotniki neposredno soudeleženi pri odločanju o bistvenih vprašanjih sodnega primera. Tudi v zadevah na socialnem in delovnih sodiščih odločajo v senatih. »Porotniki na podlagi spremljanja celotne obravnave in posredovanih dokazov glasujejo v senatu in njihov glas šteje pri dokončni odločitvi senata. Sodbe izrekajo v imenu ljudstva. To ljudstvo smo mi – sodniki porotniki,« pojasni Hartman.

Vloga porotnikov, ki jo ureja Zakon o sodiščih, je zelo odgovorna, saj glas porotnika vpliva na sodbo. Porotniki sodelujejo v malem ali velikem senatu s poklicnim sodnikom. V malem senatu, ki obravnava kazniva dejanja do 15 let zaporne kazni, sedita poleg poklicnega sodnika dva porotnika. V velikem senatu, ki odloča o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena zaporna kazen od 15 do 30 let, poleg dveh poklicnih sodnikov sodelujejo trije porotniki.

Nik Jarh

Manj plačani kot študenti

Sodniki porotniki tudi s plačilom niso zadovoljni. Po veljavnem Pravilniku o nagradi in povračilu stroškov sodnikom porotnikom jim pripada nagrada v višini 3 evre bruto za vsake začete pol ure sodelovanja pri sojenju. Poleg tega imajo porotniki pravico do povračila potnih stroškov, stroškov prehrane in morebitnega nadomestila za izgubljen zaslužek. Znesek, ki ga porotnik prejme na dan, je zato močno odvisen od trajanja obravnave in morebitnih dodatnih povračil.

»Za cel dan sojenja smo pogosto plačani manj kot študent za počitniško delo,« poudarjata. Zato se v društvu zavzemajo za zvišanje nadomestila, pokritje dejanskih stroškov izgubljenega časa in za vpeljavo enotnega sistema izplačanih nadomestil za delo za celotno državo.

Nik Jarh

O porotnikih brez porotnikov?

V društvu sodnikov porotnikov so ogorčeni, ker so bili izključeni iz razprave o pravosodni reformi. »Čeprav sodniki porotniki ustvarjamo senat, ki odloča o kazenski in delavnosodni pravici državljanov, nismo bili povabljeni k razpravi o reformi, ki neposredno posega v pristojnosti porotnikov in njihov način dela. Reforma posega tudi v materialni položaj in prihodnost instituta porotnika. Kljub prošnjam nam ni bilo omogočeno sodelovanje v reformnem postopku, v katerem smo želeli podati svoja stališča.«

Ob tem dodajata še, da podcenjevanje vloge sodnika porotnika sega daleč v zgodovino. Porotniki so bili pogosto obravnavani kot obvezna formalnost in ne kot soudeležba ljudstva pri izvajanju sodne oblasti, ki je zapisana v naši ustavi.