PGD Dobrna

Pred poldrugim stoletjem se je na Dobrni začela zgodba prostovoljstva in solidarnosti, v katero so bile vpete številne generacije krajanov. Jubilej so v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Dobrna obeležili s slavnostno sejo, z veselico, gasilsko povorko in uradnim prevzemom novega gasilskega vozila GVC-1. Ob praznovanju so se zbrali predstavniki Gasilske zveze Slovenije, poveljniki in predstavniki gasilskih zvez celjske regije, Gasilske zveze Vojnik–Dobrna, gasilskih društev iz šaleške regije, predstavniki pobratenih društev, policije ter številnih domačih društev. Prisotni so bili tudi predstavniki poklicnih gasilskih enot iz Velenja in Celja. Zaslužnim članom so podelili visoka odlikovanja.

Gasilska dejavnost daje Dobrni in njenim krajanom poseben pečat. Prostovoljno gasilsko društvo Dobrna že od leta 1875 skrbi za varnost in dobro počutje občanov. Je osrednje društvo v občini in šteje okoli tristo članov. Slednji se nenehno urijo na področju gasilstva, prav tako so vedno pripravljeni za sodelovanje pri različnih preventivnih akcijah, s katerimi preprečujejo tveganja in zagotavljajo varnost prebivalstva.

Društvo ob stalnem izobraževanju in usposabljanju operativne enote veliko pozornost usmerja tudi v delo z mladimi. »Vsak drugi učenec OŠ Dobrna je gasilec. V društvo je včlanjenih okoli 120 otrok, med njimi je kar 70 odstotkov deklet. Mladinske ekipe PGD Dobrna so že ponesle ime kraja širom sveta. Udeležile so se petih gasilskih olimpijad – v Nemčiji, Italiji, na Danskem, Finskem in v Franciji – in povsod so dosegale odlične uvrstitve,« ponosno pove častni predsednik PGD Dobrna Štefan Pohajač.

Največ posredovanj zaradi neurij

V lokalni skupnosti so ponosi na dolgo tradicijo gasilstva v kraju. Kot pravijo, je biti gasilec način življenja, ko sta pomoč in solidarnost s sokrajani, ki jih doleti nesreča, temeljni vrednoti vsakega člana Prostovoljnega gasilskega društva Dobrna.

Po besedah Štefana Pohajača imajo gasilci na Dobrni v zadnjem obdobju največ posredovanj zaradi vremenskih neprilik, kot so poplave, neurja, plazovi. »Ob največjem neurju smo imeli v dveh dneh okoli stopetdeset intervencij. Telefoni so neprestano zvonili,« se spominja. Požarov je največ v notranjih prostorih, ko bodisi zagori v kurilnici ali se vnamejo saje v dimniku …

Člani PGD Dobrna so se ob jubileju razveselili nove pridobitve - gasilskega vozila, ki so ga zamenjali po petindvajsetih letih. Novo vozilo je večje, primerno za sedemčlansko posadko, kar omogoča lažje in hitrejše posredovanje.

Domove varovala ženska gasilska ekipa

Potreba po organiziranem varovanju premoženja se je na Dobrni pokazala s pozidavo Toplic in z razvojem kraja. V samih Toplicah so bile oblikovane požarne straže, vendar te niso bile dovolj, da bi zagotovile požarno varnost v kraju, saj se je iz leta v leto pojavljalo vedno več požarov. Tako je bilo leta 1875 na pobudo lastnikov Toplic, premožnih kmetov, obrtnikov in trgovcev ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Dobrna. Ob ustanovitvi je društvo štelo 18 članov. Za prvega načelnika je bil izvoljen hotelir Franc Orosel. Prostore za potrebe gasilskega društva so odstopile Toplice (sedanjo mizarsko delavnico).

PGD Dobrna

O samem delu društva pred 1. svetovno vojno ni veliko znanega, saj je bila večina arhiva med 1. svetovno vojno uničena. Ohranili so se le slike in nekaj zapiskov o ustanovitvi ter nekaj orodja iz takratnega časa. Kot zanimivost in dragocen spomin na čase pred 1. svetovno vojno je slika iz leta 1908, na kateri je ženska gasilska ekipa, ki je varovala domove med vojno, ko so možje in fantje odhajali na fronto. To je verjetno prva operativna ženska gasilska ekipa, ustanovljena v Sloveniji.

V zgodovino zapisano z gosjim peresom

Več je o delu društva znanega med obema svetovnima vojnama, saj so dogodki opisani v knjigi zapiskov, napisani na roko z gosjim peresom. V njej so med drugim zabeleženi zapiski občnih zborov.

Tako je na primer navedeno, da so zbrani na seji 13. oktobra 1921 sprejeli sklep, da se za neopravičeno odsotnost pri vajah odbornikom določi po 10 kron globe in članom po 5 kron. Na seji odbora 17. septembra 1924 so se dogovorili, da bodo pozvali vse uslužbence v Toplicah, da se pridružijo gasilskemu društvu. Iz zapisnika odborne seje, ki je bila 23. maja 1928, je razvidno, da je bil na tej seji predlagan nakup motorne brizgalne. Ker društvo denarja ni imelo, so člani začeli akcijo zbiranja sredstev. Predlagali so, da bi zaprosili dramsko društvo Šentjur, da bi jim uprizorilo Miklovo Zalo. S čistim dobičkom bi zbrali del sredstev za nakup brizgalne. V začetku leta 1929 se je odbor društva na svoji seji odločil, da bodo dobrnski gasilci začeli gradnjo gasilskega doma pri šoli. V ta namen so pripravili pobiralne pole za les, ki naj bi ga darovali kmetje. Dogovorili so se tudi o nakupu prenosne motorne brizgalne, 200 metrov cevi ter 20 oblek (črne hlače in bluze) in šestih kap ...