Arhiv NTRC

Le pri peščici poškodovanih hiš so opravljene cenitve, kdaj bodo ljudem izplačane odškodnine, ne zna povedati nihče. Ob tem se mnogi z grenkim priokusom spominjajo lanske izjave premiera Roberta Goloba, da se vlada dogovarja z največjimi proizvajalci montažnih hiš v Sloveniji, ki bi lahko postavili po sto hiš na mesec. A do danes ni bila zgrajena niti ena. Nov dom je dočakala le poplavljena družina Stropnik v slovenjegraški občini, a ne po zaslugi države, denar so zagotovili številni donatorji,

Po besedah vladnega koordinatorja za obnove po poplavah Boštjana Šefica seznam za morebitno rušenje uničenih oziroma poškodovanih hiš tudi po letu dni še ni dokončan. Za 343 hiš po vsej Sloveniji, ki niso več primerne za bivanje, je izdelanih le 130 cenitev, izdanih je 73 sklepov, le 16 pogodb je odposlanih. Za vsemi temi številkami se skrivajo družine in posamezniki, ki so v nekaj urah ostali brez vsega. Ohranili pa so upanje, da bo zanje poskrbljeno. A tudi njihovo upanje iz meseca v mesec usiha. Šefic pojasnjuje, da se zapleta pri pripravi strokovnih podlag za nadomestne gradnje. »Nekatere podlage so obstajale že pred poplavami, a niso ustrezale sedanjim razmeram. V direkciji so tako morali izdelati nove študije, na podlagi katerih so nato ocenili, ali je neko stavbo treba odstraniti ali ne. Nekaj so jih s seznama za morebitno porušitev umaknili, saj so ocenili, da jih bo mogoče obvarovati pred morebitnimi novimi poplavami.« Ob tem je dodal, da je treba pred gradnjo nadomestnih hiš najti tudi ustrezna zemljišča ter jih komunalno opremiti. Strinja se, da bi se na državni ravni lahko marsikaj hitreje odvijalo, tudi zakonodajni postopki v državnem zboru.

Kako je v naših krajih?

Občani v Gornjem Gradu so te dni izvedeli, da je s seznama, na katerem je bilo za rušenje predvidenih 27 hiš, kar 23 hiš odstranjenih. In to brez kakršnihkoli pojasnil.  »Nejevoljen sem, ker se pristojne državne službe pri iskanju učinkovitih rešitev obotavljajo in tako le še stopnjujejo negotovost ter stisko ljudi. Doslej so v naši občini le tri družine prejele sklepe vlade za premestitev. Sicer pa je na seznamu poleg stanovanjskih hiš še 12 gospodarskih poslopij, med katerimi je tudi gasilski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgoletni zgodovini kraja,« navaja župan Anton Špeh, ki je kritičen tudi do strokovnjakov za protipoplavno varnost. »Lani je narava pokazala, da so bile njihove strokovne odločitve v preteklosti napačne in da so nepopravljive. Zato smo prebivalci ob vodotokih lahko upravičeno zaskrbljeni, kako bo v prihodnje. Le upam lahko, da bo država čim prej pripravila državni prostorski načrt za porečje Drete in odpravila težave tako v naši občini kot tudi dolvodno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Predstavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih zadrževalnikov. Toda projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresničitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob njej veliko bolj modri oziroma premišljeni. Na Dreti in njenih pritokih je bilo namreč v preteklosti skoraj 300 vodnih gospodarskih objektov, od velikih žag, mlinov do manjših hidroelektrarn. Nekateri še vedno stojijo, saj jih tudi obsežne poplave niso uničile. Očitno nam danes primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki so jo naši predniki imeli.«

In kako je v občini Braslovče? Prejšnji teden so se iztekli roki za pripombe za odstranitev 50 stanovanjskih hiš na desnem bregu Savinje. Sedmega avgusta se bo iztekel rok za oddajo pritožb za levi breg Savinje, kjer naj bi selili prebivalce iz 116 hiš.

Kristl Germelj: »Kam naj grem pri osemdesetih?«

Stisko doživljajo tudi občani Luč. Med najbolj prizadetimi v lanskih poplavah je bil zaselek Struge, ki ga je deroča voda zmaličila do neprepoznavnosti. Leto kasneje je med prebivalci mogoče čutiti predvsem žalost. Tamkajšnja krajana Jožica in Kristl Germelj ste se takoj po poplavah začasno preselila k prijateljem, a sta se po nekaj tednih vrnila v svojo hišo v upanju, da bosta v njej še naprej lahko preživljala jesen življenja. V miru seveda. A geologi pravijo, da jim miru ne morejo zagotoviti, saj Struge ogroža ogromen plaz, ki se je začel sprožati nekaj dni po poplavah. Vsem prebivalcem so svetovali, naj se preselijo. »Z ženo želiva ostati v Strugah, saj najina hiša ni močno poškodovana. Potrebna je le manjših popravil. Star sem 80 let, kam naj grem pri teh letih? Tudi žena ni veliko mlajša. To je hud stres. Nekateri sosedi bi se radi preselili, a ne vedo, kam. Država je očitno pozabila na nas,« ne skriva razočaranja Kristl Germelj, ki dodaja, da v Strugah več desetletij niso imeli težav z naraslimi vodami ob močnejših nalivih. Lanskega avgusta je katastrofo povzročila ogromna skala v strugi Savinje, ki je zajezila pretok vode v reki in tako ob nakopičenju velikih količin vode s silovito močjo povzročila razdejanje v celotnem zaselku. Njun vnuk si je nekaj metrov stran zgradil novo hišo, v katero se je z družino preselil približno pol leta pred poplavami. »Deroča voda je temelje hiše spodjedla, zato se je močno nagnila na cesto. Vnuk že celo leto išče parcelo za nadomestno gradnjo v občini Luče. Žal neuspešno.« (Foto: Andraž Purg)

Daljši prispevek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 1. avgust 2024!