Arhiv NTRC

»Sedanje okoliščine, ko še ni jasno, kdaj bomo muzeji spet lahko delovali kot v času pred epidemijo, smo upoštevali tudi pri načrtovanju programa za leto 2021. Kljub temu smo program zastavili zelo ambiciozno. Upoštevaje možnost, da bi tudi v tem letu muzej lahko bil še nekaj časa zaprt za obiskovalce, smo se odločili, da bomo čim več razstav postavili na prostem. Za vsako razstavo bomo pripravili tudi spletno izvedenko,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor muzeja.

Seveda so pri pripravi programa morali upoštevati, da bo leto 2021 v znamenju nekaterih pomembnih obletnic. Prva med njimi je nedvomno 30-letnica slovenske osamosvojitve. Za njeno obeleževanje so pripravili celovit projekt, ki ga sestavljajo kar tri razstave. »Prva bo v sodelovanju z Mestno občino Celje postavljena na prostem, najverjetneje na Trgu celjskih knezov, in bo predstavljala osamosvojitveni proces na Celjskem. Za drugo načrtujemo, da bo v prostorih našega muzeja in bo posvečena 30-letnici odhoda jugoslovanske armade s slovenskega ozemlja. Kustosinja Darja Jan o tem pripravlja razstavo, v kateri bo poskušala prikazati odnos slovenskih fantov, ki smo služili v tej vojski, in njeno preobrazbo iz ›naše vojske‹ v okupatorsko. Tretja bo gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki bo kot antipod prej omenjeni razstavi predstavila razvoj slovenske vojske v zadnjih tridesetih letih,« je razstave opisal Tonček Kregar.

Razstava o bontonu

Največji vsebinski zalogaj bo po besedah direktorja muzeja nova občasna razstava v otroškem muzeju Hermana Lisjaka. »To bo popolnoma avtorska razstava s svežim pristopom, ki bo glede na vsebino zagotovo privabila mlade in tudi starejše obiskovalce. Gre za razstavo, ki bo predstavila bonton, pravila obnašanja, komuniciranja in vse, kar spada zraven k takšni zadevi, na katero v današnjem času kar pogosto pozabimo oziroma jo premalo upoštevamo,« je Tonček Kregar povedal o razstavi Hermanov bonton, ki bo na ogled spomladi.

V muzeju bodo tudi letos, kolikor jim bodo dopuščale razmere, poskušali čim bolj uresničevati stalne spremljajoče dogodke, kot so Glasbene sobotnice, pogovorni večeri v muzejski kavarni ...

Dolgotrajno zaprtje muzeja za obiskovalce zaradi epidemije in vladnih omejitvenih ukrepov jim je močno oklestilo prihodke v minulem letu, zato si tudi iz finančnega vidika želijo, da bi se delovanje muzeja vrnilo v ustaljene tirnice.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku