Peter Pšaker: "Že dunajski dvor je vedel, kje rastejo dobra jabolka"
Ekološka kmetija Pšaker s Podvrha pri Braslovčah z jabolki oskrbuje tudi veliko vrtcev in šol.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Klepetala sva ob okusnem jabolčniku – tolkec mu pravijo Savinjčani. »Takšno ime je dobil, ker včasih jabolk pred stiskanjem niso mleli, ampak so jih stolkli s posebnim batom,« pojasni Peter Pšaker, lastnik Ekološke kmetije Pšaker pod Dobroveljsko planoto v bližini Braslovškega jezera. »Da je tukaj odlična lega za gojenje jablan, so vedeli že naši predniki. Moj stari oče je imel tu nasad starih visokodebelnih sort jablan. Jabolka je prideloval na konvencionalen način in iz njih pripravljal jabolčnik, kis in žganje,« doda sogovornik, ki tradicijo prednikov uspešno nadaljuje na ekološki način.
Odraščal je v Parižljah. Ko je bil star dvajset let, so se z družino preselili na posestvo starega očeta. »Že v mladosti sem govoril, da želim postati kmet. Željo sem si le delno uresničil, saj sem za polovični delovni čas zaposlen v kmetijskosvetovalni službi,« pravi Peter Pšaker, ki se je pred šestnajstimi leti začel ukvarjati z ekološko pridelavo jabolk. V štiri hektarje velikem nasadu goji približno deset tisoč jablan sort topaz, opal, ametist in sirius, ki so naravno tolerantne oziroma odporne na glivično bolezen jablanov škrlup,« pravi.
Nadležen jabolčni zavijač
Ker so podnebne razmere vedno bolj nepredvidljive in skrajne, je nasad pokrit z mrežo, ki ga varuje pred točo, v njem sta urejena namakalni sistem in sistem za oroševanje kot zaščita pred spomladansko pozebo. »Na voljo imamo dovolj vode, saj je v bližini Braslovško jezero, iz katerega črpamo glavnino potrebne vode.«
Ekološko kmetovanje je, še poudarja sogovornik, način življenja, ki zahteva veliko časa, znanja in truda. Nasad jablan je živ ekosistem, v katerem so prisotne tako koristne kot tudi škodljive vrste žuželk, kot je denimo jabolčni zavijač oziroma jabolčni črv, ki povzroča črvivost jabolk. »Proti njemu se borimo z naravnimi sredstvi na biotičen način brez insekticidov. Odganjamo jih tako, da pred začetkom cvetenja jablan v nasad obesimo »dispenzorje, v katerih je feromonski trakec, ki zbega samčke jabolčnega zavijača pri iskanju samičk v času parjenja. Neoplojene samičke odlagajo neoplojene jajčeca, iz katerih se ne razvije ličinka, ki povzroča črvivost plodov. Po potrebi uporabimo tudi virus granuloze, ki uničujejo ličinke zavijača, a ga moramo ujeti, preden se zavrta v sredico jabolka,« še pojasni Peter.
Naravna zaščita
Ko se temperature spustijo pod ledišče, kljub urejenem sistemu zaščite pred pozebo, Peter ne spi mirno. »Sistem mora delovati brezhibno, zato ga morem ves čas nadzorovati. Če se kaj zalomi, je lahko škoda večja, kot bi jo povzročila pozeba.«
Zadovoljni s prodajo
Jabolka obirajo ročno, zložijo jih v zaboje in hranijo v hladilnici. Prodajo največ namiznih jabolk, kupci radi posegajo tudi po njihovem jabolčnem soku, jabolčnem vinu oziroma jabolčniku ter jabolčnem kisu. Prodajajo tudi posušene jabolčne krogce. »Ta hrustljav in zdrav prigrizek imajo še posebej radi otroci. Z jabolki oskrbujemo večino osnovnih šol in vrtcev na našem območju. To so naši pomembni kupci, saj polovico pridelka prodamo njim. Odjemalce imamo tudi v drugih krajih Slovenije, med njimi prevladujejo mlade družine, bolj izobraženi in osveščeni ljudje. Cene ekološko pridelanih jabolk niso bistveno višje. Menim, da mora biti cena takšna, da sta zadovoljna tako kupec kot prodajalec,« je prepričan Peter, saj ima ekološko pridelano jabolko več mineralov in vitaminov ter drugih koristnih hranil, prav tako je bolj polnega okusa.
»Ni vsako jabolko dobro,« poudari. V okviru projekta Eko gajbico, prosim so postavili linijo za predelavo jabolk, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše stiskanje jabolk v sok. Svojo storitev pa ponujajo tudi drugim pridelovalcem jabolk.
Ljubljenček Vili
V Sloveniji imamo po njegovem mnenju dobre naravne pogoje za pridelavo jabolk. In to že od nekdaj. »Oče mi je pripovedoval, da se je dunajski dvor v času Marije Terezije oskrboval z jabolki s Štajerske. Vedeli so, da so jabolka iz tega okolja bolj aromatična in boljšega okusa. Na to najbolj vplivajo tla in podnebje, svoje pa doda še ekološki način pridelave. Potrošniki se tega ne zavedajo dovolj.«
Prizadevajo si, da bi bilo življenje na njihovi ekološki kmetiji čim bolj v sozvočju z naravo. Ob sadovnjaku je manjši ribnik, ki predstavlja odličen ekosistem za žuželke in močvirske rastline, na njegovem robu stojijo nakladni panji, v katerih domujejo čebele. Imajo tudi jezersko-solčavske ovce, mojo posebno pozornost je pritegnil prašič Vili, ki je ljubljenček na kmetiji.
»Zavedamo se, da je zelo pomembno, da potrošniki lahko zaupajo v poreklo in kakovost ekološke hrane. Obiskovalcem z veseljem predstavimo naš način kmetovanja in naš pogled na življenje, s čimer krepimo obojestransko zaupanje. Veliko nam pomeni zadovoljstvo naših strank, ki znajo ceniti tudi naš trud, ki ga vlagamo v ekološko pridelavo,« je dodal Peter Pšaker.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.