Piloti, ki letijo tja, kamor si drugi ne upajo
Protitočna obramba potrebuje pomoč, sicer bo težko preživela
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Naša država sodi v Evropi med območja z največjo pogostostjo neviht, ki jih velikokrat spremlja toča. »Popolne obrambe pred točo ni.
Bitke z naravo ne bomo nikoli dobili, vendar lahko s protitočno obrambo omilimo njene posledice,« je prepričan Darko Kralj, pilot in vodja obrambe pred točo v Letalskem centru Maribor (LCM), v katerem zagotavljajo protitočno obrambo za sedemdeset občin v severovzhodnem delu Slovenije, med njimi je iz celjske regije le konjiška občina.
»Če rešimo samo en oblak in eno nastajanje toče, smo upravičili vlaganje v protitočno obrambo, saj je strošek škode, ki jo povzroči toča, pogosto veliko večji,« doda sogovornik, ki poudarja, da je letenje do roba nevihtnega oblaka tehnično in psihično zahtevna akcija.
Letalska obramba pred točo se je v Sloveniji začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot dopolnilna dejavnost raketne obrambe. Zaradi prepovedi izstreljevanja raket v mejnem območju s severnimi sosedi, od koder k nam večinoma prihajajo nevihte, je bila edina rešitev uvedba letalske protitočne obrambe, kot so jo takrat že izvajali v Avstriji in južni Nemčiji.
Že več kot štirideset let
Letalski center Maribor je kupil letalo Cessna TU206G in ga opremil z agregati ter s pomožnim sistemom plamenic. To letalo piloti uporabljajo še danes. Kot je povedal pilot Darko Kralj, vodja obrambe pred točo v LCM, že več kot tri desetletja izvajajo tovrstno dejavnost, ki jo financirajo država ter občine Podravja in Prekmurja, iz celjske regije sodeluje le Občina Slovenske Konjice.
»Gre za območje, ki obsega približno štiri tisoč kvadratnih kilometrov, kar je več kot polovica vseh kmetijskih pridelovalnih površin v naši državi. Glede površine je to najobsežnejša sistemsko urejena obramba pred točo v Evropi, zato bi nujno potrebovali še dve letali,« poudarja.
V sosednji Avstriji imajo dva letalska centra za protitočno obrambo in v vsakem po štiri letala, a vsak od centrov pokriva polovico manjšo površino kot mi.
Naša stroka dvomi, tuja ne
Meteorološka stroka pravi, da ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Darko Kralj meni drugače.
»V zadnjem desetletju je bilo v tujini opravljenih več znanstvenih raziskav, ki potrjujejo, da je obramba pred točo uspešen in ekonomsko upravičen projekt. Naši strokovnjaki se opirajo na raziskave iz prejšnjega stoletja, ki so bile nepravilno izvedene in neustrezno statistično obdelane. V Nemčiji so z meritvami, ki so jih opravili v zadnjih desetih letih, potrdili učinkovitost obrambe proti toči. Vse izsledke so posredovali našim strokovnjakom, a ti še vedno dvomijo.«
Kot še zatrjuje Kralj, je kar nekaj študentov na fakulteti za meteorologijo in na tehnični fakulteti želelo svojo diplomsko nalogo posvetiti učinkom obrambe proti toči, a jim mentorji oziroma profesorji tega niso omogočili.
Na preži od jutra do večera
V LCM delajo profesionalni piloti z licenco, kar pomeni, da je vsak od njih v svoje znanje vložil vsaj sto tisoč evrov. Prav tako kopiloti, saj morajo tudi oni imeti številna znanja in veščine. V ekipi imajo še radarskega operaterja, ki usmerja letenje posadke na osnovi informacij, ki jih razbere z radarske slike. Njihovo letalo namreč ni opremljeno z radarjem.
Od maja do septembra je vsak dan v pripravljenosti dežurna ekipa od jutra do večernega sončnega zahoda. V njej so pilot, kopilot in radarski operater. Zjutraj temeljito pregledajo meteorološke podatke in ves dan budno spremljajo radarsko sliko. Kot pravi, so najbolj pozorni na gibanje oblačnih gmot. Na osnovi zbranih podatkov ocenijo, kolikšna je verjetnost za točo, kdaj naj bi se pojavila, kje in v kakšnem obsegu. Če je posredovanje potrebno, sprožijo akcijo obrambe pred točo.
Vnos kondenzacijskih jeder
Pilot in kopilot z letalom poletita do roba nevihtnega oblaka in ga posipata z reagentom oziroma s srebrovim jodidom.
Da bi preprečili točo, je treba zamrzniti ves nevihtni oblak. Tako nastanejo le majhna ledena zrna, ki se med padanjem stalijo in pridejo do tal v obliki dežja. Zamrznitev celotnega oblaka je praktično nemogoča, zato so ugotovili, da lahko rast preprečijo tudi z vnosom kondenzacijskih jeder, ki povzročijo, da podhlajene kapljice zamrznejo. V ta namen uporabljajo srebrov jodid, tako nastali ledeni kristali se slabo sprijemajo in uničujoča zrna toče sploh ne nastanejo.
Za dobro učinkovitost je, kot navaja sogovornik, treba reagent vnesti v del oblaka, v katerem je največ podhlajenih vodnih kapljic, kar seveda predstavlja dodatno težavo. Pri vnosu je prav tako zelo pomembna pravočasnost. Če je oblak že preveč razvit, se mu letalo ne more dovolj približati, saj so prisotni zelo močni vertikalni vetrovi, ki predstavljajo veliko nevarnost za pilota.
»Letimo, ko drugi ne«
Piloti za protitočno obrambo letijo v pogojih, ko druga letala ostanejo na tleh ali se nevihtnemu dogajanju na daleč izognejo. »Mi torej letimo, ko drugi ne. Zato mora biti pilot zelo dobro tehnično usposobljen za letenje, prav tako mora obvladati znanje iz meteorologije.
Ob tem je zelo pomembno, da ohranja mirnost in osredotočenost. Najhuje je takrat, ko se na nekem območju združi sedem ali osem nevihtnih oblakov sočasno, saj smo takšnim zaostrenim vremenskim okoliščinam težko kos le z enim letalom,« pojasni. Pogosto letijo v hudem nalivu in močnem vetru, kar pilotom dodano otežuje posredovanje.
K sreči nihče od pilotov v njihovem letalskem centru med posredovanjem v zraku ni bil življenjsko ogrožen. »Naše letalske posadke so tako dobro usposobljene, da v štiridesetih letih nismo imeli niti ene kritične situacije. Verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje.«
Finančno podhranjeni
V sistem protitočne obrambe je vključenih sedemdeset občin, od tega jih je večina z Dravskega polja in ena iz Koroške, iz celjske regije le Občina Slovenske Konjice. To je največji medregijski projekt v Sloveniji, ki deluje že več kot štiri desetletja.
Občine zagotovijo dve tretjini sredstev, tretjino prispeva država. Na leto vsi skupaj zagotovijo tristo tisoč evrov, kar je po sogovornikovih besedah premalo. »Ocenjujemo, da bi potrebovali vsaj še enkrat več denarja. Vendar nam že tri leta financerji zagotavljajo enak znesek. Zato ne vem, kako dolgo bomo lahko še zdržali.«
Trije centri le na papirju
Že nekaj časa je narejen državni projekt, ki predvideva ureditev treh letalskih centrov, s čimer bi lahko zagotovili varnost pred točo v večjem delu Slovenije. »A je projekt kljub številnim obljubam politikov ostal v predalu. Upamo, da ne za vedno.«
Da bi v mariborskem letalskem centru lahko okrepili in nadgradili učinkovitost protitočne obrambe, bi potrebovali še dve zmogljivejši letali ter sodoben radar in dodatno opremo. »Če bi vse to uspeli zagotoviti, bi lahko v našem letalskem centru v sistem vključili še več občin tudi s širšega Celjskega,« dodaja Darko Kralj.
Količine reagenta že skoraj pošle
Nevihtno dogajanje je iz leta v leto bolj pogosto, zato se število posredovanj povečuje. To poletje so proti nevihtnim oblakom poleteli že približno dvajsetkrat, kar je več kot v minulih sezonah. Zato so porabili že skoraj vso za letos predvideno količino reagenta oziroma srebrovega jodida za razbijanje oblakov.
»Letos bi potrebovali še vsaj šestdeset tisoč evrov. Upamo, da bo ministrstvo za okolje, gozdarstvo in prehrano prisluhnilo našim prošnjam za dodatno finančno pomoč. Da smo prihranili kakšen evro, smo bili prisiljeni zmanjšati plačilo pilotom. Dnevno prejmejo le sto evrov nadomestila. To je slaba popotnica za privabljanje novih pilotov,« še pove ob koncu pogovora.
Piloti protitočne obrambe opažajo, da so nevihte vsako leto intenzivnejše in zato tudi bolj nevarne. Med posredovanjem v zraku vedno pogosteje zaznavajo več nevihtnih celic naenkrat.
»Letimo do roba nevihte, na katerem prihaja do močnih in sunkovitih vertikalnih gibanj. V oblak spustimo reagent, ki sproži reakcijo, da iz oblaka namesto toče padeta le močan dež ali zelo majhna in redka toča. Nemalokrat letimo in pristajamo v močnih nalivih ter silovitem vetru,« pojasni vodja protitočne obrambe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
