Arhiv NTRC

»Pri tem je treba izpostaviti celovite prenove posameznih odsekov lokalnih cest. Nekaj smo jih prenovili v sodelovanju s sosednjo Občino Šmartno ob Paki, kar kaže na dobro medobčinsko sodelovanje. Veseli smo, da smo uspeli obnoviti vodovod v Cvetlični ulici in zgraditi povezovalni vodovod med Ločico in Bregom. S tem smo nekoliko omilili težave z oskrbo pitne vode, ki se v občini pojavljajo predvsem ob sušnih obdobjih. A nas na tem področju čaka še kar nekaj dela. Letos smo uredili tudi okolico kulturnega doma v Andražu, kjer smo prestavili tudi kapelico in poskrbeli za primerno prometno ureditev,« uspešno končane projekte našteva Kužnik in ob tem izpostavlja, da je občina končno uspela pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo Kulturno-izobraževalnega medgeneracijskega centra (KIMC) Polzela. »Zdaj moramo počakati le še na primeren razpis,« pravi župan, ki je vesel, da je občina v zadnjem letu še okrepila že sicer dobro sodelovanje z društvi, organizacijami in občani.

Omenili ste vodovod. Spomladi je bilo med občani precej nejevolje zaradi pogostega pomanjkanja pitne vode, predvsem v višjih nadstropjih v večstanovanjskih stavbah. So te težave odpravljene?

Povezovalni vodovod je zagotovo ublažil težave, s katerimi se soočamo že kar nekaj let. Za njihovo odpravo je predpogoj gradnja novega vodovoda Zaplanina. Gre za projekt, pri katerem sodelujemo z občinama Braslovče in Vransko, začetek gradnje je predviden za prihodnje leto. Z občino Braslovče iščemo tudi nov vodni vir, s čimer bomo lahko težave dokončno odpravili.

Želja, da bi zgradili nov kulturni center in uredili trg v središču kraja, ni nova. Gradbeno dovoljenje ste pridobili, kdaj pričakujete, da boste začeli tudi graditi?

KIMC Polzela bo nadomestil sedanji kulturni dom. Z gradnjo novega objekta bomo uredili tudi celoten glavni trg in s tem bo Polzela dobila srce kraja, središče, ki ga na takšen način žal še nimamo. Projektantska vrednost projekta znaša približno tri milijone evrov, a ker finančne konstrukcije še nismo zaprli, tudi še ne iščemo izvajalca del. Projekt bomo prijavili na več različnih ustreznih evropskih razpisov. Če oziroma ko nam bo uspelo zagotoviti dve tretjini evropskega denarja, se bomo gradnje tudi lotili. Trajala naj bi približno dve leti.

Ponavadi ste bili precej kritični do vladnih odločitev pri dodeljevanju povprečnin občinam. Višina se je nedavno nekoliko zvišala, ste s tem zadovoljni?

V tem trenutku moramo biti hvaležni, da se je povprečnina povišala, vendar v skupnosti občin ugotavljamo, da še ni dovolj visoka. Še vedno zaostajamo za izračunom, ki določa znesek primerne porabe. O tem bomo kmalu govorili tudi v okviru skupnosti občin in na vlado naslovili poenoten predlog o dodatnem povišanju za leto 2021.

Občina bo v prihodnjih mesecih dokončno komunalno uredila Poslovno cono Garant. Ali kaj podobnega načrtujete tudi na območju nekdanje tovarne nogavic?

V septembru je izbran izvajalec začel urejati komunalno infrastrukturo na območju Poslovne cone Garant. Nekaj novih investitorjev se je že »priselilo« na to območje in prav je, da jim občina z urejeno infrastrukturo omogoči razvoj. V okviru projekta bomo uredili cestno omrežje s pripadajočimi pločniki, javno razsvetljavo, vodovodno, kanalizacijsko in hidrantno omrežje. Tako da bo to resnično urejena in sodobno opremljena poslovna cona. Seveda si želimo na podoben način urediti tudi območje nekdanje tovarne nogavic, a je treba počakati na konec stečaja, ki se, vsaj po mojem mnenju, spet predolgo vleče. Upam in verjamem, da bo stečajni postopek kmalu končan. V občini bomo tudi za to območje, ki smo ga poimenovali Poslovna cona Lastovka, pripravili ustrezen projekt ureditve komunalne infrastrukture in z njim kandidirali za evropski denar.

Občina bo tudi s postavitvijo muzejske zbirke ohranila spomin na tovarno nogavic. Kdaj bo vrata odprl muzej nogavičarstva?

Letos smo kupili primeren objekt, kjer bomo lahko uredili muzej, iz stečajne mase tovarne nogavic smo kupili nekaj strojev, ki bodo razstavni eksponati. Precej eksponatov smo pridobili, pri tem gre velika zahvala številnim občanom, ki so pripravljeni deliti delček zgodovine. S podjetjem, ki se ukvarja z vzpostavitvijo muzejskih zbirk, se dogovarjamo za izvedbo. Muzej bi lahko vrata odprl čez približno dve leti in pol. Ob tem je treba omeniti, da bo muzej nogavičarstva edinstven v tem delu Evrope.

V zadnjem času beležite kar nekaj priselitev, tudi v občinski prostorskih aktih načrtujete območja za nove individualne gradnje. Kaj je tisto, zaradi česar ljudje radi živijo na Polzeli?

Ponosni smo, da se ljudje v našo občino radi priseljujejo. Zagotovo sta glavni prednosti bližina avtoceste in geografska lega. Pol ure vožnje je v eno stran do Ljubljane in v drugo do Maribora, to je zagotovo prednost. Poleg tega mesto – jaz mu pravim mesto, čeprav je Polzela bolj mesto na podeželju – v neposredni bližini je vse, kar človek potrebuje za bivanje, od šole, vrtca, zdravnikov, lekarne, trgovskega središča, frizerskega salona, gostišča. Vse je v bližini. Še pokopališče. Občina Polzela je prijazna tako do starejših kot do mladih. K nam se priseljujejo mlade družine, a tudi starejši, ki kupujejo predvsem varovana stanovanja. Brez zadržkov lahko rečemo, da je Polzela občina po meri človeka.

Ali občina sledi priseljevanju, predvsem kar se tiče urejanja potrebne infrastrukture in zagotavljanja prostih mest v vrtcu, šoli?

V vrtcu je za zdaj še dovolj prostora, a se počasi že nakazuje prostorska stiska v šoli. Zaradi tega smo že začeli pripravljati projektno dokumentacijo za prizidek. Tudi na vseh drugih področjih razmišljamo o tem, da bo vedno več občanov, zato k ureditvi prostorskih aktov posameznih območji pristopamo modro, s posebno izostrenim čutom za nove priseljence. Da se bodo pri nas že od začetka počutili dobro in domače.

Foto: arhiv NT

Preberite več v Novem tedniku