Arhiv Premogovnika Velenje

V parku Muzeja premogovinštva Slovenije so postavili pridobivalni stroj, ki je bil prvi visokozmogljiv računalniško vodeni dvobobenski pridobivalni stroj nove generacije v jami Premogovnika Velenje. Z njegovo postavitvijo so počastili 150 let pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Sicer se bo v jubilejnem letu v Šaleški dolini zvrstilo še več dogodkov. Po napovedih generalnega direktorja Premogovnika Velenje (PV) mag. Marka Mavca bodo jeseni postavili tudi spominsko obeležje vsem žrtvam premogovništva. »Kljub razvijajoči se tehnologiji in številnim varnostnim ukrepom pri rudarjenju še vedno prihaja do nesreč, ki se jih žal ne da predvideti,« poudarja.

Odkritje velenjskega lignita sega v leto 1766, v začetku 19. stoletja je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali organizirano pridobivati premog. Zaradi nedonosnosti so se lastniki do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec.

Ključne prelomnice

Kljub začetnim neuspehom je Franz Mages vztrajal in raziskovalno vrtal in tako 11. aprila 1875 v globini malo več kot sto metrov naletel na lignitni sloj. Najdba glavnega lignitnega sloja je pomenila osnovo za nastanek premogovnika, zato ta datum velja za uradni začetek industrijskega pridobivanja premoga v Šaleški dolini.

Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje, devet let kasneje je bilo prvič odkopanega več kot milijon ton premoga. Kot je še povedal generalni direktor PV mag. Marko Mavec, je bila leta 1956 zgrajen prvi del šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 se je začela načrtna ekološka sanacija okolja. »Največji preboj v proizvodnji se je zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko so začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo med letoma 1981 in 1986 vsako leto presegli pet milijonov ton nakopanega premoga. Največji razvoj in posodobitev je premogovnik doživljal po letu 1972,« je še pojasnil in dodal, da se je velenjska odkopna metoda, ki je zaradi visoke produktivnosti znana v svetovnem okolju, uveljavila po letu 1947.

Arhiv Premogovnika Velenje

In varnost?

Kot še poudarja sogovornik, Premogovnik Velenje danes sodi med tehnološko in varnostno najbolj razvite premogovnike na svetu. »Kljub številnim varnostnim ukrepom lahko zaradi specifike dela 500 metrov pod površjem zemlje še vedno pride do nesreč, ki se jih tudi z najsodobnejšo tehnologijo ne da predvideti,« poudarja. Preiskava vzroka januarske nesreče v jami Preloge, v kateri so umrli trije rudarji, še ni končana. Informacij, kdaj bo, v Premogovniku Velenje nimajo.

Priprave na zapiranje

Premogovnik Velenje v naslednjih letih čaka postopno zapiranje in prestrukturiranje podjetja. Najprej bodo začeli zapirati tiste dele jame, ki jih ne potrebujejo več, proizvodnjo premoga naj bi povsem končali do konca leta 2033. »Pri tem je najbolj pomembno, da skrbimo za ohranitev delovnih mest. Imamo skoraj dva tisoč zaposlenih in če ne bomo pravočasno in odgovorno ukrepali, bomo ta delovna mesta v Šaleški dolini izgubili,« opozarja Mavec. Zato iščejo rešitve, s katerimi bi omogočili prehod v nove panoge, pri čemer se zanašajo na Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju Saša regije, ki naj bi omogočila razvojne ukrepe za gospodarsko, socialno in okoljsko prenovo šaleške regije.

V Premogovniku Velenje v naslednjih letih načrtujejo manjše količine proizvodnje premoga. Tudi zaradi napovednih upokojitev. Po napovedih generalnega direktorja naj bi letos izkopali približno 1,8 milijona ton premoga, v letu 2026 približno 1,6 milijona ton, potem naj bi obseg proizvodnje postopoma zmanjšali na milijon ton letno. Po prenehanju izkopavanja premoga, predvidoma do 31. decembra 2033, se bodo začela zapiralna dela, ki naj bi trajala vsaj 15 let.

Jubilejno leto

V jubilejnem letu bo Premogovnik Velenje (PV) z lokalno skupnostjo pripravil razstave, koncerte, srečanja in druge dogodke. Izdal bo jubilejno poštno znamko, priložnostni žig in razglednice. Razstava znamk bo v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled do sredine julija. Osrednjo prireditev ob 150-obletnici bodo v PV združili s tradicionalno junijsko prireditvijo Skok čez kožo.

Arhiv Premogovnika Velenje