»Pri prometni varnosti ne gre za zaščito statistike, ampak za zaščito ljudi. Vsaka smrtna prometna nesreča neposredno ali posredno prizadene več kot sto ljudi: družinske člane, prijatelje, sodelavce, sošolce, reševalce in širšo skupnost. Za vsako številko stojijo ime, obraz in življenjska zgodba, ki bi jo bilo mogoče ohraniti,« pravi direktor Zavoda Vozim David Razboršek.

Jasno in odločno navaja ideje in predloge, kaj lahko storimo vsi, da bi zmanjšali število nesreč in smrtnih žrtev.

Kronika

Kaj se dogaja: nedolžni umirajo, povzročitelji pijani in drogirani

»Cilj vseh mora biti uvrstitev Slovenije med najvarnejše države v Evropi, in sicer ob bok Švedski, Norveški in Nizozemski. To pomeni, da ne bi razmišljali več, kako bomo zmanjšali število smrtnih žrtev za nekaj odstotkov, ampak kako bomo v naslednjem desetletju prišli do manj kot petdeset umrlih letno in se dolgoročno približali državam, v katerih na milijon prebivalcev na cestah umre manj kot dvajset ljudi,« dodaja.

Arhiv NT/Sherpa

Zanj to ni nedosegljiva vizija, ampak dosegljiv cilj, če bomo v državi le znali povezati znanje, pogum in odgovornost vseh. »Čas za analize in razprave se izteka. Čas je za odločne ukrepe in akcijo. Predvsem je čas, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo nedolžne ljudi na slovenskih cestah,« je jasen.

Razboršek državi sporoča, da eden največjih izzivov sistema ni pomanjkanje znanja ali tehnologije, temveč prepočasno uvajanje sodobnih rešitev v prakso: »Policija že več let opozarja na kadrovski primanjkljaj na področju prometnega nadzora. V takšnih razmerah bi morala država še toliko bolj izkoristiti tehnologijo, ki omogoča učinkovitejši, objektivnejši in stalen nadzor.«

Nik Jarh

Izpostavlja dva primera. »Prvi je sistem za samodejno prepoznavo registrskih tablic, ki ga številne evropske države uspešno uporabljajo za odkrivanje neregistriranih vozil, iskanje ukradenih vozil, nadzor zavarovanj in učinkovitejše izvajanje policijskih nalog.«

Po Razborškovih besedah je Slovenija sistem razvijala že pred leti, vendar po odločitvi Ustavnega sodišča RS ustrezna zakonska podlaga ni bila pravočasno dopolnjena, zato tehnologija še danes ni uporabljena v obsegu, ki bi omogočal njen polni izkoristek.

Drugi primer je po mnenju sogovornika sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah.

To je eden najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje povprečnih hitrosti in števila hudih nesreč, saj voznike spodbuja k spoštovanju omejitev na celotnem cestnem odseku, ne le na mestu posamezne kamere.

»Čeprav se o uvedbi tega sistema v Sloveniji govori že vrsto let, njegovo uvajanje ostaja počasno in bo končno – po podatkih Darsa – zaživel konec julija letos,« pravi Razboršek.

Oba primera po njegovem mnenju kažeta, da tehnologija napreduje hitreje, kot napredujejo zakonodaja in odločevalski procesi, ter da ni več dovolj zgolj pozivati voznike k večji odgovornosti: »Država mora ustvariti pogoje, da bodo policija in drugi pristojni lahko uporabljali sodobna orodja, ki jih večina razvitih evropskih držav že uporablja. Prometna varnost namreč ni odvisna le od ravnanja posameznika, temveč tudi od tega, kako učinkovito država uporablja tehnologijo za preprečevanje najhujših prometnih tveganj.«

Glede na razvoj tehnologije se morajo pristojni, če še vedno osveščajo z zloženkami, zavedati, da jih je povozil čas. Razboršek je prepričan, da je tudi na tem področju treba narediti korak naprej.

Čeprav pravi, da je Slovenija sicer lahko zelo ponosna na preventivne dejavnosti v minulih letih, ki so pomagale pri izboljšanju prometne varnosti. A slednja se je v zadnjem času spet poslabšala, zato je treba razmišljati o drugačni preventivi.

»Prihaja do digitalne distrakcije zaradi mobilnih telefonov, slušalk in vedno bolj zapletenih sistemov v vozilih, do hitrega porasta števila električnih skirojev, e-koles in drugih oblik mikromobilnosti ter do novih prometnih navad mladih. Preventivni programi se morajo temu hitreje prilagajati, morajo biti sodobni in usmerjeni v dejanske izzive današnjega časa,« poudarja sogovornik.

»Nevladne organizacije v Sloveniji že razvijajo kakovostne, strokovno podprte in v praksi preverjene pristope za nove izzive, vendar so pri razvoju in financiranju pogosto prepuščene same sebi,« dodaja in pojasnjuje, da v naši državi manjka dolgoročno partnerstvo med državo, raziskovalnimi ustanovami in izvajalci preventivnih programov.

Nik Jarh

»Prav na tej točki bi morala agencija za varnost prometa prevzeti še izrazitejšo razvojno vlogo: povezovati vse ključne udeležence, spodbujati raziskovanje učinkovitosti preventivnih ukrepov ter sistematično podpirati dodelane in preizkušene programe in njihovo nadgradnjo. Takšen pristop že vrsto let uspešno uporabljata Švedska in Norveška. Pri njih država, raziskovalne ustanove, policija, šole in nevladne organizacije delujejo kot enoten sistem,« pravi Razboršek.

Novice

Po požaru kmetije v Solčavi: »Petletni sin me je spomnil, naj pokličem 112«

In zaradi takšnega sodelovanja se Švedska in Norveška hitreje prilagajata novim tveganjem in preventivne dejavnosti razvijata na podlagi dokazov. To pomeni, da bi morala država povečati vlaganja v preventivo.

»Družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji dosegajo približno tri odstotke bruto domačega proizvoda, strošek ene smrtne žrtve je ocenjen na približno dva milijona evrov. Vsak evro, vložen v kakovostno preventivo, zato ni strošek, temveč ena najbolj donosnih naložb v varnejšo družbo,« je jasen Razboršek.