Osebni arhiv DV

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred tedni smo poročali o vloženi obtožnici zoper reševalca, ki je na Celjskem vozil reševalno vozilo, udeleženo v nesreči novembra lani. Na nujni vožnji, v kateri je s sodelavcem, prav tako reševalcem, hitel na pomoč ženski, ki je doživela srčni infarkt, se je namreč zgodila tragedija. Njegov sodelavec je v nesreči umrl. Vozniku zdaj grozi do osem let zapora.

Številni so zaradi morebitne kazni in zato, ker se zoper njega obeta sodni postopek, ki bo enak kot na primer zoper povzročitelja nesreče, ki je za volan sedel pijan, zgroženi.

Novice

V občini Laško so ostali brez milijonov za protipoplavne ukrepe

Slovenska zakonodaja med povzročitelji nesreč ne loči med nekom, ki je svoje poslanstvo namenil nesebični pomoči drugim, in med tistim, ki brez vesti pijan sede za volan in zato uniči življenje. Postopek na sodišču je v obeh primerih enak.

»Zakonodaja ne ščiti reševalcev in zaposlenih v drugih intervencijskih službah, kot ščiti protokolarna vozila, ki imajo absolutno prednost v prometu,« je jasen predsednik konference reševalcev in urgentnih delavcev v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Denis Verdel. Tudi sam je reševalec, in sicer v Splošni bolnišnici Celje.

Ni absolutne prednosti

Pravi, da reševalci na nujni vožnji v prometu nimajo absolutne prednosti: »Reševalci v prometu prosijo za prednost in vedno tvegajo svoje življenje, da bi lahko pomagali drugemu.« Omenil je podobne primere, v katerih so bili v tujini vozniki intervencijskih vozil na nujni vožnji odgovorni za povzročitev prometne nesreče enako kot drugi povzročitelji nesreč.

»Zato reševalna vozila v nekaterih tujih državah vozijo s svetlobno in z zvočno signalizacijo po prometnih omejitvah. Prav tako stojijo z lučkami in s sireno pri rdeči luči, saj sta tveganje in odgovornost prevelika, ker reševalcev zakonodaja ne ščiti. Vendar je zato dostopni čas do poškodovanca bistveno daljši,« je dejal.

Ko čakaš rešilca, šteje vsaka sekunda

Vsak, ki je klical 112 in čakal na prihod reševalcev do obolelega ali poškodovanega, ve, da so minute in sekunde čakanja na reševalno vozilo izredno dolge.

»Delo reševalcev na terenu sodi v skupino petih najnevarnejših poklicev na svetu, zato je to poslanstvo sposobnih opravljati manj kot odstotek ljudi na svetu. Takšni dogodki oziroma tragedije se po svetu dogajajo, saj gre za poklic, v katerem pomeni hitrost nudenja pomoči razliko med življenjem in smrtjo,«dodaja Verdel.

"Na srečo je kljub ogromnemu številu posredovanj tragedij malo, čeprav je vsaka preveč. Želja reševalcev, ki ju je doletela ta tragedija, je bila, da bi čim prej prišla do življenjsko ogroženega bolnika in mu pomagala, a sta žal sama postala žrtvi prometne nesreče,« še pojasnjuje.

Poudarja, da so bili stanovski kolegi zaradi tragedije, ki se je zgodila na Celjskem, izjemno pretreseni, še posebej zaposleni v ZD Šmarje pri Jelšah. Sindikat je takoj priskočil na pomoč družini umrlega in ponesrečenemu reševalcu, ki je vozil.

»Nudena je bila psihosocialna pomoč. Zaradi posebnosti primera, s katerim se srečujemo prvič, v vseh postopkih članu pomagamo tudi s pomočjo pravne službe,« še dodajajo v sindikatu.

So vozila brezhibna?

Ker je nesreča odprla tudi mnogo vprašanj o tehnični brezhibnosti reševalnega vozila, s katerim sta bila na Celjskem reševalca udeležena v nesreči, smo sindikatu zastavili tudi vprašanje, ali meni, da so vozila, s katerim reševalci opravljajo svoje delo, ustrezna z vidika brezhibnosti.

»Reševalna vozila spadajo med specialna vozila, zato imajo vsakih šest mesecev redni tehnični pregled. Prepričani smo, da so vsa reševalna vozila tehnično izpravna, a to ne pomeni, da so tudi brezhibna. Gre za vozila, ki so v pogonu 24 ur 365 dni in marsikatero je starejše od petnajst let ali ima prevoženih več kot pol milijona kilometrov,« odgovarjajo v sindikatu.

To so vozila, ki zelo veliko in hitro pospešujejo ter zelo hitro zavirajo, pri čemer prihaja do velikih obremenitev. Reševalna vozila so vedno obremenjena bolj kot navadna vozila v prometu, še poudarja Verdel.

Dodaja, da gre za kombije iz rednega programa avtomobilskih proizvajalcev, ki jih kasneje specialna podjetja predelajo v reševalna vozila.

»Že več let opozarjamo Ministrstvo RS za zdravje, da je treba reševalna vozila po neki starosti in obremenitvah umakniti iz nujne vožnje po vzoru iz tujine. In to nam je letos tudi uspelo. Junija je stopil v veljavo nov pravilnik nujne medicinske pomoči, ki še bolj natančno določa opremo in standarde reševalnih vozil, hkrati tudi to, do katerega leta in do koliko kilometrov je vozilo še uporabno za nujno vožnjo,« pojasnjuje.

Vlaganja v vozni park odvisna od direktorjev

Obnavljanje voznega parka reševalnih vozil po Sloveniji je zelo različno in odvisno od direktorja zdravstvenega zavoda, še dodaja: »Imamo direktorje zdravstvenih domov in bolnišnic, ki imajo vozni park reševalnih vozil zelo vzorno urejen in se zavedajo pomembnosti varnosti."

Ob tem navaja, da nekateri zavodi ne namenjajo dovolj sredstev za sodoben vozni park oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnik programa nujne medicinske pomoči ne namenja dovolj amortizacijskih sredstev za obnovo voznega parka (približno dvajset odstotkov), kar je bistveno premalo glede na ceno novega vozila, ki presega dvesto tisoč evrov.

"Tako imamo direktorje zdravstvenih domov in bolnišnic, ki zelo slabo skrbijo za vozni park, ga ne obnavljajo, pri čemer vlagajo astronomske vsote davkoplačevalskega denarja v servisiranje dotrajanih reševalnih vozil,« je jasen Verdel. 

A vse to zaenkrat ne spremeni dejstva, da bo voznik reševalec, ki je vozil reševalno vozilo, v katerem je umrl njegov sodelavec, na sodišču obravnavan kot drugi povzročitelji nesreč. Izjem torej ni, pravi zakonodaja.

»Vse reševalce je dogodek pretresel in nas podzavestno spremlja. Dneve po tragičnem dogodku smo vsak pri sebi ponavljali, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi nam že v naslednji izmeni. Tragedija, ki se je zgodila, je grenak pečat pustila pri vseh reševalcih iz širše celjske regije, saj oba udeležena v prometni nesreči poznamo," navaja Verdel.

"Reševalci si položaje v reševalnem vozilu izmenjujemo. Po tej tragediji smo zaposleni v nujni medicinski pomoči še dodatno spoznali, da v naši službi lahko v sekundi postaneš žrtev ali krivec. Delo v takšnem sistemu ni lahko, še težje postane, ko rešujemo življenja na cesti, v temi, dežju, snegu, planinah ali vrtcih, v katerih je samo in edino od nas odvisno, ali nam bo uspelo rešiti obolelo ali ponesrečeno osebo,« še dodaja.

»Reševalno vozilo je bilo na tehničnem pregledu brezhibno«

Vprašanja glede primera in reševalnih vozil smo poslali tudi direktorju šmarskega zdravstvenega doma Antonu Zidarju. Zanimalo nas je, kolikokrat letno gredo reševalna vozila v sklopu tega zdravstvenega doma na tehnični pregled.

»Intervencijska vozila gredo zakonsko na tehnični pregled dvakrat na leto, razen prvo leto, ko je opravljen tehnični pregled samo enkrat. Omenjeno reševalno vozilo, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči, je bilo na tehničnem pregledu 30. junija lani, ko je tudi dobilo oznako, da je tehnično brezhibno,« je zapisal v svojih odgovorih prvi mož ZD Šmarje pri Jelšah.

Psihološka pomoč reševalcem

So v zdravstvenem domu psihološko pomagali reševalcem oziroma sodelavcem nesrečnih reševalcev po tragični nesreči?

»Vsi sodelavci, ki so bili takrat v izmeni, so dobili možnost razbremenilnega razgovora z zunanjim psihoterapevtom, ki je še naknadno opravil psihoterapevtske delavnice z njimi v dogovorjenem času. Prav tako so bili umaknjeni iz rednega operativnega dela in so jih zamenjali prosti sodelavci,« je povedal Zidar.

Dodal je, da se reševalci ZD Šmarje pri Jelšah lahko po svoji želji vključujejo v Sindikat reševalcev Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Nujna vožnja je vožnja vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, na katerih se za izvršitev nekaterih nujnih nalog različnih organov ali društev uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki. Samoumevne prednosti ni. Voznik s svojim ravnanjem ne sme ogrožati drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.